Vrednost dela, ki se izloči iz zapuščine na zahtevo zapustnikovega zakonca, in ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju vrednosti zaščitene kmetije ter vrednost dela, ki se izloči iz zapuščine na zahtevo zapustnikovih potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom ter mu s svojim trudom, zaslužkom ali kako drugače pomagali k pridobivanju, se ne dodeli v naravi, razen, če gre za stvari, ki niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Če se izločeni deli ne vrnejo v naravi, mora dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, izplačati njihovo vrednost v roku, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti daljši od dveh let, njihova vrednost pa se vsako leto revalorizira v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona.
Na zahtevo upravičencev iz prejšnjega odstavka ali dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, lahko sodišče zaradi zdravstvenih, socialnih in drugih razlogov (npr. gospodarska zmožnost kmetije in podobno), spremeni to pravico v pravico do dosmrtnega preživljanja na breme dediča, ki deduje zaščiteno kmetijo. Obseg pravic do dosmrtnega preživljanja se lahko spremeni zaradi okoliščin, ki so v zvezi s premoženjskim stanjem dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, ali pa iz osebnih razlogov upravičencev iz prejšnjega odstavka.