(1)
Vojaški vikariat skrbi, da je vojaškim in civilnim osebam različnih veroizpovedi med vojaško službo oziroma delom v vojski zagotovljena religiozna duhovna oskrba.
(2)
Vojaški vikariat skrbi za religiozno duhovno oskrbo vojaškim in civilnim osebam v miru, v izrednem stanju in v vojni, na vojaških vajah in na misijah v drugih državah, v skladu s predpisi in mednarodnimi pogodbami ter načrti dela poveljstev, enot in zavodov.
(3)
Osebje vojaškega vikariata mora biti na razpolago vojaškim in civilnim osebam za pogovor, nasvet in podporo. Osebje vojaškega vikariata organizira in vodi bogoslužne obrede in shode za vojaške in civilne osebe njim lastne veroizpovedi, za vojaške in civilne osebe drugih veroizpovedi jih organizira in nanje povabi duhovnike ustrezne veroizpovedi. Pri organiziranju religiozne duhovne oskrbe mora biti zagotovljen enakopravni položaj verskih skupnosti ter vojaških in civilnih oseb, ne glede na njihovo vero.
(4)
V primeru izrednih dogodkov kot so nesreče, samomori, bolezen ali smrt pripadnika Slovenske vojske, lahko poveljujoči vključi osebje vojaškega vikariata v aktivnosti za odpravo posledic izrednega dogodka ali pomoč prizadetim, če to želi vojaška ali civilna oseba oziroma njeni svojci.