7. člen
(izjeme)
Na način, določen v prvem in tretjem odstavku prejšnjega člena, ni potrebno označevati cen:
1.
na bencinskih črpalkah: Na bencinskih črpalkah mora biti na avtomatih za točenje goriva ali v njihovi neposredni bližini navedena cena za en liter goriva v obeh valutah in menjalni tečaj. V evrih navedena cena za en liter goriva mora imeti tri decimalna mesta;
2.
v katalogih: Podjetja, ki ponujajo blago in storitve preko katalogov, lahko izpolnijo zahteve iz tega zakona tudi tako, da v katalogu navedejo cene samo v vodilni valuti na datum izida kataloga. Katalogu morajo dodati menjalni tečaj in cenik z navedbo vseh cen iz kataloga v obeh valutah v naraščajočem vrstnem redu. V katalogu mora biti navedeno, na kakšen način se zaradi spremembe menjalnega tečaja ob določitvi tečaja zamenjave preračunajo cene v navedenih valutah;
3.
na oddelkih mesnice, ribarnice, delikatese in kruha: Na oddelkih mesnice, ribarnice, delikatese in kruha se lahko izpolnijo zahteve iz tega zakona tudi tako, da je na vidnem mestu cenik za vse blago v obeh valutah;
4.
na prodajnih avtomatih za blago in storitve: Prodajni avtomati za blago in storitve morajo imeti na vidnem mestu menjalni tečaj in cenik z vsemi cenami za blago in storitve v obeh valutah;
5.
pri prodaji knjig in drugih založniških izdelkov: Pri prodaji knjig in drugih založniških izdelkov mora biti na vidnem mestu označen menjalni tečaj in obračunska tabela, na kateri so navedeni zneski najmanj tridesetih najbolj tipičnih cen knjig oziroma drugih založniških izdelkov po izbiri prodajalca, v naraščajočem vrstnem redu v obeh valutah;
6.
pri igrah na srečo: Podjetja, ki sprejemajo vplačila za igre na srečo ali opravljajo druge storitve v zvezi s katerokoli igro na srečo, morajo imeti na prodajnih mestih in na avtomatih z igrami na srečo na vidnem mestu menjalni tečaj in cenik v obeh valutah;
7.
malim podjetjem: Podjetja, ki opravljajo trgovinsko dejavnost in zaposlujejo največ deset oseb, lahko v prodajalni, v kateri je istočasno največ pet zaposlenih, obvezno navajanje dveh valut izvajajo drugače, kot to določata prvi in tretji odstavek prejšnjega člena tega zakona. To storijo z ukrepi, ki omogočajo potrošniku preračunavanje in primerjanje cen v tolarjih in evrih, ter še posebej z uporabo cenikov ali obračunskih tabel;
8.
podjetjem, ki opravljajo dejavnost v skladu zakonom, ki ureja obrt. Pri določenih storitvenih dejavnostih, pri katerih se lahko osebam, katerim se opravi storitev, se zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev, lahko obvezno navajanje dveh valut za blago izvajajo z enakimi ukrepi kot mala podjetja;
9.
podjetjem, ki ponujajo blago ali storitve za sklenitev pravnega posla, pri katerem se cene, vrednost terjatve ali obveznosti izkazujejo v evrih;
10.
kmetom, ki neposredno prodajajo svoje blago končnemu potrošniku.