(1)
Vsak predmet v zbirki, ki predstavlja eno inventarno enoto, ima eno inventarno številko, ki identificira predmet.
(2)
Inventarna številka je ustrezno označena na predmetu. V primeru, da je predmet premajhen ali pa bi ga oznaka bistveno spremenila oziroma zabrisala njegove značilnosti, nanj ne pišemo številke.
(3)
Predmet, ki predstavlja celoto, se označi z eno inventarno številko, posamezni sestavni ločljivi deli pa se označijo z ustrezno podštevilko.