(1)
Pri vzpostavitvi mreže stalnih vzorčevalnih mest za merjenje ozona je treba zagotoviti, da:
-
se za določanje lokacije vzorčevalnega mesta upoštevajo merila iz prilog 1 in 2 tega pravilnika,
-
se za število vzorčevalnih mest upoštevajo merila za najmanjše število vzorčevalnih mest iz 1. točke priloge 3 tega pravilnika, če je merjenje edini vir podatkov o koncentraciji ozona na območju,
-
se vsebnost ozona v zunanjem zraku ugotavlja z neprekinjenimi meritvami, če je na območju koncentracija ozona presegla dolgoročno naravnano vrednost po predpisu, ki ureja ozon v zunanjem zraku, vsako leto v obdobju zadnjih petih let, in
-
se ugotavlja vsebnost dušikovih oksidov v zunanjem zraku najmanj na polovici od vseh vzorčevalnih mest. Merjenje dušikovih oksidov mora biti neprekinjeno, razen če gre za vzorčevalno mesto s podeželskega ozadja, ki je opisano v 1. točki priloge 3 tega pravilnika, in kjer se lahko uporabljajo druge merilne metode.
(2)
Če za posamezno območje ni na razpolago rezultatov neprekinjenih meritev ozona za obdobje vseh zadnjih petih let, se lahko za oceno preseganja dolgoročno naravnane vrednosti uporabi kombinacija rezultatov meritev krajšega časa na mestih največjega onesnaženja in informacij iz evidenc o virih emisij ter rezultatov modeliranja.