(1)
Izvedba monitoringa kakovosti zunanjega zraka obsega:
-
vzpostavitev mreže stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku,
-
izvajanje neprekinjenega in občasnega vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku na vzorčevalnih mestih iz prejšnje alinee,
-
izvajanje občasnega vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal na začasnih vzorčevalnih mestih z namenom izboljšanja prostorske ločljivosti ter potrjevanja modelskih izračunov in objektivnih ocen,
-
izvajanje programa zagotavljanja kakovosti monitoringa in
-
ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka na podlagi rezultatov meritev iz zgornjih alinei, drugih meritev, kot so meritve monitoringa lokalne skupnosti ali raziskovalnih projektov, seznamov virov onesnaženja, modelnih izračunov in objektivnih ocen.
(2)
Če se onesnaženost zunanjega zraka ocenjuje z merjenjem skladno s predpisi, ki urejajo vsebnost onesnaževal v zunanjem zraku, je treba v okviru monitoringa kakovosti zunanjega zraka zagotoviti, da se vzorči na stalnih vzorčevalnih mestih neprekinjeno ali občasno. Če se vzorči občasno, mora biti pogostost vzorčenja dovolj velika, da je omogočeno ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka.
(3)
Pri merjenjih, modeliranju in objektivnih ocenah onesnaženosti zunanjega zraka se kakovost rezultatov meritev in izračunov zagotovi na podlagi programa zagotavljanja kakovosti monitoringa.