(1)
O vzpostavitvi mreže vzorčevalnih mest, izvajanju neprekinjenega in občasnega vzorčenja, merjenju koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku in ocenjevanju onesnaženosti zunanjega zraka, ki so predmet monitoringa, se mora za vsako koledarsko leto izdelati poročilo o monitoringu.
(2)
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
-
izvajalcih posameznih nalog monitoringa;
-
mreži vzorčevalnih mest in obsegu meritev;
-
času in načinu vzorčenja, uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi;
-
uspešnosti zagotavljanja ciljev kakovosti po metodologiji iz programa zagotavljanja kakovosti, ki je sestavni del programa monitoringa;
-
ostalih informacijah s področja zagotavljanja kakovosti, kot so zagotavljanje sledljivosti, sodelovanje v primerjalnih meritvah, odstopanja od predpisane metodologije in razlogih zanje;
-
rezultatih ocenjevanja onesnaženosti zunanjega zraka.
(3)
Rezultati ocenjevanja onesnaženosti zunanjega zraka iz šeste alinee prejšnjega odstavka vsebujejo predvsem naslednje podatke:
-
o pojavih ravni onesnaženosti, ko je presežena vsota mejne vrednosti in sprejemljivega odstopanja, o območjih in poselitvenih območjih, kjer so te ravni opažene, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni opažene, in njihovih izmerjenih vrednostih;
-
o pojavih ravni onesnaženosti, ko je presežena mejna vrednost za onesnaževalo, za katerega ni predpisano sprejemljivo preseganje mejne vrednosti o območjih in poselitvenih območjih, kjer so te ravni opažene, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni opažene, in njihovih izmerjenih vrednostih;
-
o vzrokih za vsak zabeležen primer iz prejšnjih dveh alinei;
-
o območjih in poselitvenih območjih, v katerih so ravni onesnaževal pod mejnimi vrednostmi;
-
o aritmetični sredini, mediani, 98. percentilni vrednosti in najvišji koncentraciji, izračunani iz meritev delcev PM2,5 v katerih koli štiriindvajsetih urah v preteklem letu;
-
o stanju onesnaženosti zunanjega zraka zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena in ogljikovega monoksida;
-
o pridobljenih izkušnjah pri ocenjevanju onesnaženosti zunanjega zraka z benzenom in ogljikovim monoksidom ter o izpolnjevanju pogojev iz priloge 5 tega pravilnika pri merjenju koncentracije benzena in ogljikovega monoksida;
-
o pojavih ravni onesnaženosti z ozonom, ko je bila presežena ciljna vrednost oziroma dolgoročno naravnana vrednost za ozon, o območjih in poselitvenih območjih, kjer so te ravni opažene, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni opažene, in njihovih izmerjenih vrednostih;
-
o območjih in poselitvenih območjih, kjer so ravni onesnaženosti pod dolgoročno naravnano vrednostjo za ozon, ter o datumih ali obdobjih, ko so te ravni opažene, in njihovih izmerjenih vrednostih;
-
o agregiranih podatkih in statičnih parametrih onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom, izračunanih po merilih, določenih v prilogi 7 tega pravilnika;
-
o letni povprečni vrednosti predhodnikov ozona;
-
o metodah, uporabljenih za ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka;
-
o rezultatih meritev, ki jih v zvezi z onesnaženostjo zunanjega zraka izvajajo lokalne skupnosti in zavezanci za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje obratovalnega monitoringa.
(4)
Za območja ali poselitvena območja, kjer se za ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka uporabljajo drugi viri podatkov, ki dopolnjujejo meritve, ali pa so ti drugi viri podatkov edini način ocenjevanja, je treba v poročilu podati naslednje informacije:
-
opis izvedenega ocenjevanja,
-
uporabljeni modelni izračuni in objektivne metode, z navedenimi opisi metod,
-
viri podatkov in informacij,
-
opis rezultatov, skupaj z negotovostmi in zlasti obsegom območja ali, če je to pomembno, celotno dolžino cest v območju ali poselitvenem območju, zaradi katere koncentracije presegajo mejno vrednost oziroma mejno vrednost in sprejemljivo preseganje, ali, kjer koncentracije presegajo zgornji ali spodnji ocenjevalni prag po predpisu, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka,
-
prebivalstvo, izpostavljeno koncentracijam, ki presegajo predpisano mejno vrednost varovanja zdravja ljudi.
(5)
Poročilo o monitoringu iz prvega odstavka tega člena obsega tudi z grafične priloge v merilu 1: 25.000, na katerih se označijo za posamezna območja in poselitvena območja preseganja mejnih vrednosti, vsote mejne vrednosti in sprejemljivega odstopanja ter opozorilnih, alarmnih, ciljnih in dolgoročno naravnanih vrednosti.