Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013

Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/2 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih, do izteka petletne obveznosti, uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/1 iz prejšnjega člena. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214-I/1 oziroma 214-I/2 iz prejšnjega člena, morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine.

Za površine, ki so jih upravičenci v tekočem letu vključili v podukrep 214-I/3 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno.

Za površine, na katerih so upravičenci v preteklem letu pridelovali jagode in so jih vključili v podukrep 214-I/4 iz prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/3 ali 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno.

Za pridobitev plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5, 214-I/6 in 214-I/7 iz prejšnjega člena v tekočem letu se morajo upravičenci vključiti v kontrolo integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave najpozneje do 31. decembra v preteklem letu.

Upravičenci iz prejšnjega odstavka ne morejo zamenjati organizacije za kontrolo integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave v okviru tekočega leta, lahko pa jo zamenjajo med posameznimi leti. Zamenjavo je možno opraviti do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.

Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5 in 214-I/6 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo integrirane pridelave, morajo za pridobitev plačil za te podukrepe pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjujejo pogojev za te podukrepe iz priloge 7 te uredbe.

Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepa 214-I/7 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo ekološke pridelave oziroma predelave, morajo za pridobitev plačil za ta podukrep pridobiti certifikate o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ali potrdila o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v obdobju preusmerjanja od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjujejo pogojev za ta podukrep iz priloge 7 te uredbe.

Pri podukrepu 214-II/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali pa plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek možno uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo fotokopijo pogodbe s pastirjem posredovati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

Plačila za podukrep 214-II/2 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a ali pa za del GERK-a z vrsto dejanske rabe trajni travnik z nagibom 35–50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Plačila je možno uveljavljati na podlagi dejanskega nagiba zemljišča, ki se kosi. Meritev nagiba mora biti opravljena v skladu s predpisom, ki ureja postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov. Dokumentacijo o meritvi nagiba morajo upravičenci hraniti na KMG-ju, skladno z določili o hrambi dokumentacije za podukrepe KOP-a iz priloge 7 te uredbe.

Plačila za podukrep 214-II/3 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na območjih, ki so določena v prilogi 7 te uredbe.

Plačila za podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za najmanj 1 GVŽ za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz priloge 7 te uredbe. Število živali posamezne vrste domačih živali, ki so vključene v navedeni podukrep v letu vstopa v ta podukrep, mora biti v reji pet let od vstopa v podukrep, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. Število živali se lahko poveča do obremenitve 1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je KMG vključil v podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena v letu vstopa v ta podukrep, se število v ta podukrep vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti lahko skupno zmanjša za največ 10 odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od 1 GVŽ-ja, oziroma na način kot je določen v prilogi 7 te uredbe. Če ena žival posamezne vrste predstavlja več kot 10 odstotkov vseh živali te vrste vključenih v podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu, glede na leto vstopa v ta podukrep, lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena, se šteje število živali, ki je na KMG-ju za tekoče leto ugotovljeno z administrativno kontrolo števila živali te vrste oziroma s kontrolo števila živali te vrste na kraju samem.

Za izračun plačil za podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena se za preračun števila živali v GVŽ-je, skladno s Prilogo V iz Uredbe 1974/2006/ES, upoštevajo naslednji koeficienti:

Plačila za podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 7 te uredbe. Na isti površini GERK-a lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo samo za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek.

Plačila za podukrep 214-III/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za trajno travinje, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah iz priloge 7 te uredbe oziroma v Seznamu katastrskih občin osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (Uradni list RS, št. 65/03).

Plačila za podukrepe 214-III/2, 214-III/3 in 214-III/4 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 7 te uredbe.

Plačila za podukrep 214-III/5 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 iz priloge 7 te uredbe.

Plačila za podukrep 214-III/6 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na najožjih vodovarstvenih območjih iz priloge 7 te uredbe.

V letih 2008–2013 lahko upravičenci uveljavljajo podukrepe KOP-a za travinje na zemljiščih z vrsto dejanske rabe »1222 – ekstenzivni sadovnjak« za naslednje podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena: 214-I/7, 214-II/2, 214-II/7, 214-II/8, 214-III/1, 214-III/2, 214-III/3, 214-III/4, 214-III/5 in 214-III/6.

V letih 2008–2013 lahko upravičenci uveljavljajo podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena na zemljiščih z vrsto dejanske rabe »1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«, če je njihova dejanska raba enaka rabi, kot je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, zajeti iz digitalnih ortofoto posnetkov, posnetih do konca leta 2006.

Če pri izvajanju podukrepov KOP-a iz prejšnjega člena upravičenci ne uporabljajo:

Najmanjša površina kmetijskega zemljišča znotraj GERK-a, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP-a, je določena v prilogi 7 te uredbe.

Upravičenci se lahko v podukrepe KOP-a vključijo s povečanim obsegom površin, kot je določeno v prilogi 7 te uredbe, in v skladu s 45. členom Uredbe 1974/2006/ES.

Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP-a v prvem letu obveznosti, lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno poveča za največ 2 hektarja oziroma 20 odstotkov v prvih štirih letih izvajanja podukrepa KOP-a, pri čemer se njegova obveznost iz prvega leta obveznosti nadaljuje.

Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP-a iz prejšnjega člena v letu vstopa v ta podukrep, upravičenec lahko v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ 10 odstotkov oziroma na način, kot je določen prilogi 7 te uredbe.

Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, glede na lokacijo površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, pomeni zmanjšanje površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, in hkratno povečanje površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, razen v primerih, določenih v prilogi 7 te uredbe. Zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah iz 18. člena te uredbe in ostalih uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča.

Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v podukrep KOP-a (v nadaljnjem besedilu: vključena površina podukrepa), je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. Upravičenec prevzame petletno obveznost za izvajanje podukrepa KOP-a na vključeni površini tega podukrepa v letu vstopa v ta podukrep.

Upravičenci do plačil za podukrepe KOP-a morajo v času trajanja petletne obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj 4 ure letno. Kot izpolnitev obveznosti za tekoče leto se upošteva, če je v času od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje opravil upravičenec do plačil za podukrepe KOP-a, katerikoli član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem KMG-ju (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja). Prisotnost na istem izobraževalnem programu se za posamezen KMG prizna le enkrat.

V primeru KMG-ja planina se kot opravljena obveznost upošteva tudi izobraževanje, ki je bilo opravljeno za osnovni KMG, pri čemer se mora udeleženec izobraževanja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo tako na osnovnem KMG-ju kot tudi na KMG-ju planina.

Predpis iz devetega odstavka tega člena izda minister, pristojen za kmetijstvo.