Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP)

Sredstva državne pomoči se dodelijo za popotresno obnovo objektov v lasti osebe zasebnega prava, ki ima stalno prebivališče ali opravlja pridobitno ali nepridobitno dejavnost na območju popotresne obnove, objekt pa je na območju popotresne obnove in je namenjen stalnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti.

Ne glede na določbe o višini sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov v lasti oseb zasebnega prava, določene na podlagi 14., 15. in 16. člena tega zakona, delež lastnih sredstev upravičenca pri odpravi posledic potresa ne more biti manjši 300.000 tolarjev (v nadaljnjem besedilu: najmanjši lastni delež).

Če je v programu popotresne obnove objektov v lasti oseb zasebnega prava posameznemu lastniku za popotresno obnovo posameznega objekta potrjena višina sredstev manjša od 3,000.000 tolarjev, se višina sredstev državne pomoči določi tako, da se najprej izračuna delež sredstev državne pomoči po postopkih iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, nato pa se ta delež, če je treba, zmanjša tako, da lastni delež upravičenca za izvedbo popotresne obnove tega objekta ni manjši od najmanjšega lastnega deleža.

Če je v programu popotresne obnove objektov v lasti oseb zasebnega prava posameznemu lastniku za popotresno obnovo posameznega objekta potrjena višina sredstev manjša od najmanjšega lastnega deleža, lastnik ni upravičen do sredstev državne pomoči.

Če oseba zasebnega prava za popotresno obnovo posameznega objekta nima dovolj lastnih sredstev, oziroma zaradi nizkih mesečnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki prebivajo v tem objektu, ne more pridobiti stanovanjskih posojil po tem zakonu ali na kak drug način, se lahko občini dodelijo nepovratna sredstva državne pomoči v višini, ki je enaka razliki med sredstvi potrebnimi za popotresno obnovo objekta ter sredstvi, ki jih je oseba pridobila kot nepovratno pomoč iz sredstev državne pomoči. Občini se lahko dodelijo nepovratna sredstva tudi za končno obdelavo stanovanjskih prostorov v okviru popotresne obnove objekta osebe zasebnega prava iz prejšnjega stavka, ki ne more pridobiti stanovanjskih posojil po tem zakonu ali na kak drug način. V končno obdelavo stanovanjskih prostorov se šteje izvedba hidroizolacije v kopalnici, izdelava podložnih estrihov in toplotna izolacija pod tlaki, obzidava kadi in končna obdelava sten, stropov in tlakov v stanovanjih, katerih površina ne presega 60% standardne neto površine, določene z drugim odstavkom 14. člena tega zakona. Občini se dodelijo nepovratna sredstva iz prvega in drugega stavka tega odstavka, če v to lastnik objekta privoli in dovoli občini za čas 20 let vpis hipotekarne pravice na objektu v sorazmernem deležu sredstev državne pomoči, ki je bila za ta objekt dodeljena občini.

Če oseba zasebnega prava za popotresno obnovo posameznega objekta ne pristopi k popotresni obnovi objekta, zaradi potresa poškodovan objekt pa ogroža sosednje objekte, javno infrastrukturo ali kako drugače varnost ljudi in njihovo premoženje ali izrazito kvari izgled naselja, lahko ministrstvo odredi, da popotresno obnovo izvede občina. Za popotresno obnovo objekta iz prejšnjega stavka občina pridobi sredstva državne pomoči v višini celotne popotresne obnove objekta in pravico vpisa hipotekarne pravice na objektu v sorazmernem deležu sredstev državne pomoči, ki je bila za ta objekt dodeljena občini.

Za popotresno obnovo posameznega objekta, v katerem na dan potresa niso prebivale osebe s stalnim prebivališčem v tem objektu, ali v njem niso prebivali lastniki objekta, s stalnim prebivališčem v občini, v kateri je objekt, zaradi potresa poškodovan objekt pa ogroža sosednje objekte, javno infrastrukturo ali kako drugače varnost ljudi in njihovo premoženje ali izrazito kvari izgled naselja, lastnik objekta pa ne pristopi k popotresni obnovi, lahko ministrstvo odredi, da popotresno obnovo izvede občina. Za popotresno obnovo objekta iz prejšnjega stavka občina pridobi sredstva državne pomoči v višini celotne popotresne obnove objekta in pravico vpisa hipotekarne pravice na objektu v sorazmernem deležu sredstev državne pomoči, ki je bila za ta objekt dodeljena občini.

Če ima objekt iz petega ali šestega odstavka tega člena dva ali več solastnikov, morajo ti solastniki določiti skupnega predstavnika ali pooblaščenca (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec solastnikov). Če lastnik objekta iz prejšnjega odstavka tega člena ni znan ali če je za ta objekt uveden postopek denacionalizacije, ki z dnem uveljavitve tega zakona še ni pravnomočno končan ali če je takšen objekt predmet lastninjenja in postopek lastninjenja še ni pravnomočno končan, lahko denacionalizacijski upravičenec in zavezanec oziroma druge stranke v postopku lastninjenja sporazumno določijo skupnega predstavnika ali pooblaščenca (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec upravičencev in zavezancev).

Solastniki oziroma upravičenci in zavezanci iz prejšnjega odstavka so dolžni v 30 dneh, ko so seznanjeni o dodelitvi nepovratnih sredstev državne pomoči, sporočiti občini ime in naslov pooblaščenca solastnikov oziroma upravičencev in zavezancev.

Če solastniki oziroma upravičenci in zavezanci ne postopajo v skladu s prejšnjim odstavkom, občina vloži zahtevo na pristojno sodišče, da s sklepom nemudoma določi začasnega skrbnika. Sodišče je dolžno postaviti začasnega skrbnika v 15 dneh po prejemu zahteve.

Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.

Začasni skrbnik opravlja vsa potrebna dejanja, dokler solastniki oziroma upravičenci in zavezanci ne obvestijo občine o pooblaščencu solastnikov oziroma pooblaščencu upravičencev in zavezancev, oziroma do konca popotresne obnove objekta iz petega, šestega oziroma sedmega odstavka tega člena in dokončanja postopkov, ki se nanašajo na zavarovanje terjatve občine, nastale z vpisom hipoteke na takšnem objektu.