(1)
Stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik.
(2)
Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona.
(3)
Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja razen v primerih, ko je s predpisom določeno, da mora imeti za posamezna procesna dejanja posebno dovoljenje.
(4)
Organ lahko od osebe, ki nastopa kot zakoniti zastopnik, zahteva, da predloži dokazila, da je strankin zakoniti zastopnik.
(5)
Če organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zakoniti zastopnik osebe, ki je pod skrbništvom, ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju, naznani to skrbstvenemu organu.