4. člen
(nacionalno bogastvo)
(1)
Kot nacionalno bogastvo se šteje predmet, ki izpolnjuje enega ali več od naslednjih pogojev:
1.
da ima status kulturnega spomenika državnega ali lokalnega pomena,
2.
da gre za več kot 100 let star arheološki predmet, ki izhaja iz izkopavanj in najdišč na kopnem ali pod vodo, arheoloških območij ali arheoloških zbirk,
3.
da gre za več kot 100 let star sestavni del arhitekturnega, zgodovinskega ali sakralnega spomenika, ki je bil razstavljen,
4.
da je inventariziran kot del opreme ali zbirke verske skupnosti, ali
5.
da ima za Republiko Slovenijo kulturno vrednost zaradi svojega zgodovinskega, umetnostnega, znanstvenega ali splošnega človeškega pomena.
(2)
O tem, ali ima določeni predmet kulturno vrednost v skladu s 5. točko prejšnjega odstavka, odloči minister za kulturo. Minister za kulturo odloči, da ima predmet kulturno vrednost za Republiko Slovenijo, če ustreza enemu ali več od naslednjih meril:
1.
predmet je delo umetnice ali umetnika, oblikovalke ali oblikovalca, ustvarjalke ali ustvarjalca, pomembnega za določeno področje kulture v Sloveniji,
2.
predmet je izdelek domače ustvarjalnosti oziroma znanja,
3.
predmet je značilen s stališča kulturne dediščine Republike Slovenije ali njenih regij,
4.
predmet je povezan z osebnostjo, pojavom ali dogajanjem, pomembnim za slovensko zgodovino oziroma za zgodovino na ozemlju Republike Slovenije,
5.
predmet je povezan s kulturnim spomenikom ali z drugim pomembnim kulturnim okoljem,
6.
predmet je na ozemlju Republike Slovenije redek, ogrožen ali bo postal redek.