27. člen
(reja perutnine)
Perutnina mora biti v prosti reji oziroma v rejah z izpusti in se ne sme zapirati v kletke.
Objekti za rejo perutnine morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-
najmanj ena tretjina talne površine mora biti gladka, brez rešetk in mrež ter prekrita s steljo (slama, lesni ostružki, pesek ali šota);
-
v kurnici za nesnice mora biti dovolj velik del tal namenjen zbiranju kokošjih iztrebkov;
-
imeti morajo grede v velikosti in številu, ki je sorazmerno z velikostjo skupine in številom perutnine, kot je predpisano v Prilogi IV;
-
imeti morajo izhodne/vhodne odprtine z loputami ustrezne velikosti perutnine, te odprtine pa morajo imeti skupno dolžino najmanj 4 m na 100 m2 perutnini razpoložljive površine objekta.
V objektu za rejo perutnine je lahko največ:
-
4.800 piščancev ali
-
3.000 kokoši nesnic ali
-
5.200 pegatk ali
-
4.000 muškatnih rac ali pekinških rac ženskega spola ali 3.200 muškatnih rac ali pekinških rac moškega spola ali drugih rac ali
-
2.500 kopunov ali gosi ali puranov.
Na ekološkem kmetijskem gospodarstvu celotna uporabna površina objektov za rejo perutnine ne sme presegati 1.600 m2.
Pri reji kokoši nesnic se lahko naravno svetlobo nadomesti oziroma dopolni z umetno, da se zagotovi skupaj največ 16 ur svetlobe na dan. Kokoši nesnice morajo imeti zagotovljen neprekinjen nočni počitek brez umetne svetlobe najmanj osem ur na dan.
Objekte za rejo perutnine je potrebno v času med dvema turnusoma vzreje izprazniti iz zdravstvenih razlogov. V tem času jih je potrebno očistiti in razkužiti. Po zaključku vsakega turnusa reje je potrebno pustiti površine na prostem prazne, da se spet obnovi rastlinje in zaradi zdravstvenih razlogov. Dolžino tega obdobja določi organizacija za kontrolo.
Perutnina mora imeti najmanj v 1/3 svojega življenja dostop do travnih površin na prostem vselej, ko to dovoljujejo vremenski pogoji. Površine na prostem naj bodo večinoma travniki, ki morajo biti zavarovani z ustreznimi zaščitnimi napravami. Živali morajo imeti prost dostop do ustreznega števila napajalnih in krmilnih korit.
Vodna perutnina mora imeti dostop do vodnih površin (npr.: rek, ribnikov ali jezer) vedno, ko to dovoljujejo vremenske razmere.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za majhno število perutnine, ki se ne vzreja v ograjenih izpustih in se lahko prosto giblje ves dan.