2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1) Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti (v primeru Slovenije) ali njenih lokalnih oblasti ali upravnoozemeljskih enot (v primeru Romunije), ne glede na način njihove uvedbe.
2) Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin ter davki na zvišanje vrednosti premoženja.
3) Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
za Slovenijo:
i)
davek od dobička pravnih oseb;
ii)
davek od dohodka posameznikov, vključno z dohodkom iz zaposlitve, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički in dohodkom iz nepremičnin in premičnin;
iii)
davek od premoženja
(v nadaljevanju “slovenski davek”);
b)
za Romunijo:
i)
davek od dohodka;
ii)
davek od dobička;
iii)
davek od dohodka iz kmetijskih dejavnosti;
iv)
davek od premoženja
(v nadaljevanju “romunski davek”).
4) Konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Na koncu vsakega leta pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o kakršnih koli spremembah njunih davčnih zakonodaj.