(1)
Pristojno ministrstvo lahko pred prvim opravljanjem storitev v primeru poklicev, ki lahko povzročijo resno škodo za javno zdravje ali varnost, kot je opredeljena v predpisih iz njegovega delovnega področja, in za katere ne velja avtomatično priznavanje, preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah II. poglavja tega zakona.
(2)
Namen predhodnega preverjanja poklicnih kvalifikacij je preprečitev resne škode za zdravje ali varnost prejemnika storitev.
(3)
Pristojno ministrstvo mora v roku enega meseca po prejemu prijave in vseh priloženih dokumentov obvestiti ponudnika storitev, da se njegova poklicna kvalifikacija ne bo preverjala, ali mu izdati odločbo o priznanju poklicnih kvalifikacij oziroma ga obvestiti o razlogu za zamudo.
(4)
Če pristojno ministrstvo ugotovi, da je razlika med poklicno kvalifikacijo ponudnika storitev in usposobljenostjo, ki se zahteva v Republiki Sloveniji, tako velika, da ogroža javno zdravje ali varnost, ponudniku omogoči, da v določenem roku s preizkusom poklicne usposobljenosti izkaže, da je pridobil manjkajoča znanja, spretnosti in kompetence. V tem primeru pristojno ministrstvo izda ponudniku odločbo o priznanju poklicnih kvalifikacij v roku enega meseca od prejema dokazila o uspešno opravljenem preizkusu poklicne usposobljenosti oziroma pridobljenih manjkajočih znanjih, spretnostih in kompetencah.
(5)
V primeru priznanja poklicnih kvalifikacij po tem členu ponudnik storitev opravlja storitve pod nazivom reguliranega poklica, ki se uporablja v Republiki Sloveniji.
(6)
Če pristojno ministrstvo ne ravna v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, lahko ponudnik storitev te storitve začne opravljati, razen če je sam zamudil rok iz četrtega odstavka tega člena.