(1)
Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo naslednji pomen:
1.
Aktiven končni uporabnik je vsak končni uporabnik javnega mobilnega telefonskega omrežja, ki ima možnost opravljanja storitev v javnem mobilnem telefonskem omrežju in je lahko aktiven končni uporabnik – naročnik, ki je v zadnjih 90 dneh vsaj enkrat plačal naročnino oziroma opravil kakršnokoli storitev v javnem mobilnem telefonskem omrežju, aktiven končni uporabnik – predplačnik, ki je preko predplačniške SIM kartice v zadnjih 90 dnevih opravil vsaj eno plačljivo storitev (klic, prenos podatkov, SMS, ostalo) oziroma ima napolnjen predplačniški sistem z veljavno vrednostno kartico.
2.
Bitni tok omogoča prepustnost širokopasovnih podatkov v obe smeri in vključuje poleg operaterskih storitev na osnovi xDSL tehnologij tudi širokopasovni dostop preko drugih infrastruktur, če in kadar omogočajo zmogljivosti, enakovredne bitnemu toku.
3.
Goli bitni tok je bitni tok, pri katerem na isti krajevni zanki ni vključena javno dostopna telefonska storitev lastnika krajevne zanke.
4.
IP priključek je priključek, ki ga ponudnik širokopasovnega dostopa do interneta ponuja za zagotavljanje dostopa do javnega telefonskega omrežja na fiksni lokaciji oziroma javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji. Naročnik ima geografsko ali negeografsko številko. Priključek ima primerljive funkcije kot analogni ali ISDN priključek.
5.
Investicije obsegajo nakupe lastnih osnovnih sredstev v tekočem letu (dokončane in nedokončane gradnje, izdelava in nakup zgradb, opreme in drugega), namenjene za elektronska komunikacijska omrežja in za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev ne glede na to, ali so bile v poročevalskem letu plačane ali ne, kot tudi vlaganje v posodobitve, rekonstrukcije in renovacije na že obstoječih osnovnih sredstvih, v lastno izgradnjo in brezplačno pridobitev osnovnih sredstev in nabavno vrednost osnovnih sredstev v finančnem zakupu (lizing).
6.
Poslovni uporabniki so pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki uporabljajo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve.
7.
Prihodki od drugih storitev elektronskih komunikacij so prihodki od zagotavljanja storitev radiodifuzije (prenos ali posredovanje prizemeljskih radijskih ali televizijskih programov), storitev dostopa do podatkovnih omrežij, storitev z dodano vrednostjo in drugih storitev, za katere so operaterji obvestili agencijo v skladu s 5. členom zakona, razen prihodkov, naštetih pod točko 8., 9., 10. in 11.
8.
Prihodki od javnega telefonskega omrežja na fiksni lokaciji oziroma javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji vključujejo prihodke od priključnin, zaračunanih za vzpostavitev novih priključkov, naročnin in prihodke od klicev (krajevni, medkrajevni in mednarodni promet), ter druge prihodke iz naslova dostopa do javnega telefonskega omrežja in javno dostopnih telefonskih storitev.
9.
Prihodki od javno dostopnih mobilnih telefonskih storitev vključujejo prihodke od priključnin, zaračunanih za vzpostavitev novih priključkov, naročnin in prihodke od klicev, ter prihodke od prenosa podatkov, kot so na primer plačila za širokopasovni dostop, besedilna in nebesedilna sporočila in uporaba WAP protokola. Vključujejo tudi plačila za prenos in prenehanje storitve in morebitno najemnino za opremo.
10.
Prihodki od storitev medomrežnega povezovanja so prihodki za storitve, s katerimi operater elektronskih komunikacijskih storitev zaradi prenosa govornih in drugih sporočil omogoči drugemu operaterju povezavo med sistemoma operaterjev. Vključuje tudi prihodek od vseh storitev, namenjenih medomrežnemu povezovanju, ki ni opredeljen drugje.
11.
Prihodki od zagotavljanja internetnih storitev so prihodki ponudnikov internetnih storitev za zagotavljanje ozkopasovnega in širokopasovnega dostopa do interneta in s tem običajno povezanih storitev.
12.
Prihodki so prihodki od storitev elektronskih komunikacij in ne vključujejo prihodkov od opravljanja drugih dejavnosti. Prihodki ne vključujejo davka na dodano vrednost.
13.
Priključek je fizična omrežna priključna točka, preko katere naročnik dostopa do javnega komunikacijskega omrežja in vključuje vse tehnične načine dostopa, kot so npr. PSTN, ISDN, xDSL, IP itd.
14.
Promet iz gostovanj je odhodni in dohodni promet končnih uporabnikov operaterja, ki gostujejo v drugih mobilnih omrežjih.
15.
Promet iz mednarodnih omrežij je mednarodni fiksni ali mobilni dohodni telefonski promet, ki izvira v tujini in se zaključuje v omrežju operaterja.
16.
Promet v fiksna omrežja je telefonski promet, ki ga generirajo končni uporabniki operaterja in ki ga operater posreduje v javna telefonska omrežja na fiksni lokaciji v Republiki Sloveniji, razen prometa v lastnem omrežju in prometa, ki ga je operater posredoval izbranemu ali predizbranemu operaterju. Promet v fiksna omrežja, ki ga generirajo končni uporabniki s pomočjo izbire ali predizbire, se šteje za promet izbranega ali predizbranega operaterja.
17.
Promet v lastnem omrežju je telefonski promet, ki ga generirajo končni uporabniki operaterja in ki poteka izključno znotraj operaterjevega javnega telefonskega omrežja.
18.
Promet v mednarodna omrežja je telefonski promet, ki ga generirajo končni uporabniki operaterja in ki ga operater posreduje iz lastnega javnega telefonskega omrežja v omrežja v tujini, razen prometa, ki ga je operater posredoval izbranemu ali predizbranemu operaterju. Promet v mednarodna omrežja, ki ga generirajo končni uporabniki s pomočjo izbire ali predizbire, se šteje za promet izbranega ali predizbranega operaterja.
19.
Promet v mobilna omrežja je telefonski promet, ki ga generirajo končni uporabniki operaterja in ki ga operater posreduje v javna mobilna telefonska omrežja v Republiki Sloveniji, razen prometa v lastnem omrežju in prometa, ki ga je operater posredoval izbranemu ali predizbranemu operaterju. Promet v mobilna omrežja, ki ga generirajo končni uporabniki s pomočjo izbire ali predizbire, se šteje za promet izbranega ali predizbranega operaterja.
20.
Rezidenčni uporabniki so fizične osebe, ki uporabljajo javne komunikacijske storitve, razen samostojnih podjetnikov posameznikov.
21.
Število internetnih priključkov je število vseh priključkov naročnikov dostopa do interneta, tudi tistih brez naročnine ali pisne naročniške pogodbe, ki so bili aktivni zadnjih 90 dni, ne glede na vrsto dostopa.
22.
Število zaposlenih je poprečno letno število zaposlenih oseb s polnim delovnim časom pri operaterju za zagotavljanje storitev elektronskih komunikacij po lastnih omrežjih ali pri preprodajanju storitev. Število oseb, zaposlenih za krajši delovni čas od polnega, se preračuna na polni delovni čas, upoštevajoč zaposlenega s polnim delovnim časom skozi vse leto.
(2)
Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot je določen v zakonu.