Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se ne dodeli v naslednjih zadevah:
-
zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda;
-
zaradi prekrškov po drugem in četrtem odstavku 105., 106. ter 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 - uradno prečiščeno besedilo, 161/21 - popr., 22/25 in 86/25 - odl. US), prekrškov po 56. členu Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 - uradno prečiščeno besedilo in 153/22) ter prekrškov po 25. členu Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 - ZPrCP-E), če je prosilec v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel brezplačno pravno pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan kot kriv, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti;
-
zaradi prekrškov po četrtem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06, 139/20 in 113/24) ter prekrškov tatvine in poškodovanja tuje stvari po zakonu, ki ureja nujne ukrepe za zagotavljanje javne varnosti, če je prosilec v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel brezplačno pravno pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan kot kriv, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti;
-
za pravno svetovanje in zastopanje v zadevah, v katerih je bil prosilcu že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti;
-
v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva;
-
v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj;
-
kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo;
-
v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.