Državljani, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne dajati za potrebe Slovenske vojske, enot za zveze, enotne kurirske službe ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: enotna kurirska služba), policije, ministrstev, vladnih služb in upravnih enot (v nadaljnjem besedilu: državni organi), organov lokalnih skupnostih, Banke Slovenije, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) posebnega pomena za obrambo, ter štabov, enot in služb Civilne zaščite, naslednja sredstva iz popisa:
1.
motorna vozila:
-
motorna kolesa,
-
kombinirana vozila,
-
osebne avtomobile (samo terenske avtomobile),
-
avtobuse,
-
tovorna vozila,
-
priklopna vozila,
-
tovorna specialna vozila,
-
vlečna vozila,
-
delovna vozila;
2.
delovne stroje in sredstva:
-
viličarje različnih vrst in zmogljivosti,
-
gradbene in inžinirske stroje;
3.
plovila:
-
ladje, čolne in druga plovila morskega in rečnega prometa s pripadajočo opremo in orodjem;
4.
zrakoplove vseh vrst;
5.
vire električne energije (stacionarne in prenosne električne agregate) ter kemične vire toka (akumulatorje različnih vrst);
6.
opremo v avtopralnicah, prenosne rezervoarje in posode za vodo ter druga sredstva in opremo, ki se lahko uporabi za radiološko, kemijsko, biološko dekontaminacijo;
7.
motorne in električne žage, rezalke, traktorske priključke in druga sredstva ter opremo za tehnično reševanje.
Za materialno dolžnost se, ne glede na prejšnji odstavek, šteje tudi uporaba osebnih vozil, ki jih uporabijo pri opravljanju kurirskih nalog vojaški obvezniki, razporejeni v enotno kurirsko službo. Razporeditev v enotno kurirsko službo se šteje tudi za razporeditev osebnega vozila na podlagi materialne dolžnosti, če je razporejeni lastnik takega vozila.
Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali objektov na katerih se izvaja mobilizacija Slovenske vojske, državnih organov in organov lokalnih skupnostih, vojaške vaje, vaje sil za zaščito, reševanje in pomoč oziroma tistih, ki so potrebni za izvajanje zaščitnih ukrepov ob naravni ali drugi nesreči oziroma v vojnem ali izrednem stanju.
Za materialno dolžnost se šteje v skladu s tem zakonom tudi namestitev sredstev za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na poslovnih in drugih stavbah, izjemoma pa tudi na stanovanjskih stavbah, če teh sredstev ali naprav ni mogoče zaradi tehničnih razlogov namestiti na drugih objektih oziroma na drugih lokacijah.
Izjemoma se potrebna materialna sredstva iz popisa v skladu s tem zakonom razporedijo tudi gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, s katerimi je sklenjena pogodba za opravljanje proizvodnje ali storitev v vojni, če manjkajočih sredstev ni mogoče zagotoviti na drug način.