2. člen ZKEM

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

Kemikalije so snovi in zmesi.

Snovi so kemijski elementi ali njihove spojine v naravnem stanju ali pridobljene s kakršnim koli proizvodnim procesom, vključno z vsemi dodatki, potrebnimi za ohranitev njene obstojnosti, in vsemi nečistočami, ki nastanejo pri uporabljenem procesu, ne vključuje pa topil, ki se lahko izločijo, ne da bi to vplivalo na obstojnost snovi ali spremenilo njeno sestavo.

Polimerne snovi so snovi, ki so sestavljene iz molekul, za katere je značilno zaporedje ene ali več vrst monomernih enot. Takšne molekule morajo biti porazdeljene v okviru določenega razpona molekulske mase, pri čemer se razlike v molekulski masi lahko pripišejo predvsem razlikam v številu monomernih enot. Polimer vsebuje:

(a)

navadno masno večino molekul z vsaj tremi monomernimi enotami, ki so s kovalentno vezjo povezane vsaj še z eno drugo monomerno enoto ali drugim reaktantom,

(b)

manj kot navadno masno večino molekul z enako molekulsko maso.

V okviru te opredelitve pomeni "monomerna enota" vezano obliko monomerne snovi v polimeru.

Pripravki so zmesi ali raztopine, sestavljene iz dveh ali več snovi.

Obstoječe snovi so snovi, ki so zajete v seznamu EINECS.

Nove snovi so snovi, ki jih ni v seznamu EINECS.

Nevarne kemikalije so snovi ali zmesi, ki ustrezajo kriterijem za fizikalne nevarnosti, nevarnosti za zdravje ali nevarnosti za okolje, opredeljene v Prilogi I Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1272/2008/ES).

Nevarni pripravki so pripravki, ki imajo vsaj eno od nevarnih lastnosti iz 10. točke tega člena.

Nevarne kemikalije so snovi in pripravki iz 7. in 8. točke tega člena.

10.

Nevarne lastnosti so lastnosti, na podlagi katerih se kemikalije razvrščajo kot nevarne, v naslednje skupine:

(a)

eksplozivne kemikalije so trdne, tekoče, pastozne ali želatinozne kemikalije, ki lahko eksotermno reagirajo tudi ob odsotnosti zračnega kisika, pri čemer se zelo hitro sproščajo plini, ki pod določenimi pogoji detonirajo, se hitro vžgejo ali zaradi segrevanja in povečanja pritiska eksplodirajo, če so prostorsko omejeni;

(b)

oksidativne kemikalije so kemikalije, ki povzročijo močno eksotermno reakcijo, kadar so v stiku z drugimi snovmi (predvsem z vnetljivimi);

(c)

zelo lahko vnetljive kemikalije so tekoče kemikalije, ki imajo izredno nizko plamenišče in nizko vrelišče ter plinaste kemikalije, ki so vnetljive v stiku z zrakom pri navadni temperaturi in tlaku;

(d)

lahko vnetljive kemikalije so:

kemikalije, ki se v stiku z zrakom lahko segrejejo in same po sebi vnamejo že pri navadni temperaturi in tlaku brez dovajanja zunanje energije,

trdne kemikalije, ki se lahko hitro vnamejo že po kratkotrajnem stiku z virom vžiga in odtlej dalje gorijo ter se porabljajo tudi po odstranitvi tega vira,

tekoče kemikalije, ki imajo zelo nizko plamenišče,

kemikalije, ki v stiku z vodo ali njeno paro v nevarnih količinah sproščajo lahko vnetljive pline;

(e)

vnetljive kemikalije so kemikalije, ki imajo nizko plamenišče;

(f)

zelo strupene kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v zelo majhnih količinah povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja;

(g)

strupene kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja;

(h)

zdravju škodljive kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo lahko povzročijo smrt ali akutne, oziroma kronične okvare zdravja;

(i)

jedke kemikalije so kemikalije, ki lahko poškodujejo ali uničijo živo tkivo, če pridejo v stik z njim;

(j)

dražilne kemikalije so kemikalije, ki niso jedke, vendar lahko že pri kratkotrajnem, dolgotrajnejšem ali ponavljajočem se stiku s kožo ali sluznico povzročijo njeno vnetje;

(k)

kemikalije, ki povzročajo preobčutljivost so kemikalije, ki lahko pri vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo reakcijo preobčutljivosti, tako da ob nadaljnji izpostavljenosti tej kemikaliji pride do nastanka značilnih negativnih učinkov;

(l)

rakotvorne kemikalije so kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo raka ali povečajo pogostnost njegovega nastanka;

(m)

mutagene kemikalije so kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo dedne genetske okvare ali povečajo pogostnost njihovega nastanka;

(n)

kemikalije, ki so strupene za razmnoževanje so kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo oziroma povečajo pogostnost nastajanja nedednih škodljivih učinkov na potomstvo in/ali škodljivih učinkov na moške ali ženske razmnoževalne funkcije ali sposobnosti;

(o)

okolju nevarne kemikalije so kemikalije, ki lahko ob prehajanju v okolje povzročijo ali pa utegnejo povzročiti takojšnjo ali dolgoročno nevarnost za eno ali več sestavin okolja.

11.

Nevarni proizvodi so kemikalije, ki dobijo med proizvodnjo posebno obliko ali površino, ki bolj določa njihovo funkcijo kot njihova kemijska sestava in vsebujejo eno ali več nevarnih kemikalij.

12.

Biocidni pripravki so aktivne snovi in pripravki, ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, pripravljenih v obliki, v kakršni se dobavljajo uporabniku, in so namenjeni za uničevanje, odvračanje, preprečevanje delovanja, ali za kakršenkoli drugačen vpliv na škodljive organizme na kemijski ali biološki način. Fitofarmacevtska sredstva se ne štejejo med biocidne pripravke v smislu tega zakona.

13.

EINECS je evropski seznam obstoječih snovi, ki je bil objavljen v Uradnem listu EU C 146/4 z dne 15. 6. 1990.

14.

CAS številka je karakteristična številka že odkritih snovi po mednarodnem seznamu Chemical Abstract Service.

15.

ELINCS je evropski seznam novih snovi.

16.

EU Index je značilna številka nevarne snovi iz seznama EU o že razvrščenih snoveh (priloga I k EU smernici 67/548/EEC).

17.

Življenjski krog kemikalije je ves proces, ki zajema predhodne raziskave, proizvodnjo, promet, uporabo, ravnanje z ostanki in embalažo in njihovo varno odstranjevanje.

18.

Proizvodnja je pridobivanje, izdelava in dodelovanje, obdelovanje, predelovanje, polnjenje, pretakanje, mešanje kemikalij, v vmesne in končne izdelke s kemijskimi, fizikalnimi ali biološkimi procesi in postopki, pa tudi prevažanje znotraj proizvodne enote.

19.

Proizvajalec je pravna ali fizična oseba, ki v skladu s prejšnjo točko proizvaja ali pridobiva kemikalijo, pa tudi vsakdo, kdor jo dodeluje, pakira, prepakira ali spremeni njeno ime za nadaljnjo uporabo.

19.a

Skladiščenje je hramba kemikalij za namene proizvodnje, prometa, uporabe ali drugih dejavnosti.

20.

Promet je uvoz, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu.

Pri tem je uvoz vsak vnos kemikalije na carinsko območje Evropskih skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za to kemikalijo, razen tranzita čez carinsko območje.

Tranzit je vsak prenos ali prevoz kemikalije čez carinsko območje Evropskih skupnosti pod carinskim nadzorom.

Nakup oziroma uvoz nevarnih kemikalij za neposredno uporabo v lastni proizvodnji ne pomeni prometa v smislu tega zakona, pod pogojem, da se celotna količina tako uvožene nevarne kemikalije porabi v proizvodnem procesu, za katerega je bila uvožena.

21.

Uvoznik je pravna ali fizična oseba, za račun katere se v Evropsko unijo uvaža kemikalijo ali proizvod iz 4. člena tega zakona.

22.

Uporaba je priprava za rabo, raba, shranjevanje.

23.

Ravnanje je vsaka aktivnost, pri kateri se lahko pride v stik s kemikalijo.

24.

Fizična oseba je samostojni podjetnik posameznik.

25.

Prijava je predložitev dokumentacije uradu z zahtevanimi podatki s strani prijavitelja pred začetkom dajanja nove snovi v promet.

26.

Prijavitelj je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, s sedežem v Evropski uniji, ki z namenom, da bi prijavil novo snov, predloži ustrezne dokumente uradu.

27.

Zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali vnaša v Republiko Slovenijo kemikalijo ali proizvod, ki je predmet obravnave tega zakona in ima določene obveze po tem zakonu v zvezi s sporočanjem.

28.

Predlagatelj je proizvajalec ali uvoznik kemikalije, ki organu, pristojnemu za kemikalije, predloži predpisane podatke v postopek ocenjevanja ali registracije.

29.

Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja.

30.

Aktivne snovi so snovi ali mikroorganizmi, vključno z virusi in glivami, ki na splošen ali poseben način delujejo proti škodljivim organizmom.

31.

Predmeti splošne rabe so kemikalije, ki se dajejo v promet tako, da njihov končni kupec, prejemnik ali uporabnik ni vnaprej znan, možnost njihovega nakupa, prejema in uporabe pa ni omejena niti količinsko, niti z zahtevami glede lastnosti končnega kupca, prejemnika oziroma uporabnika.

32.

Poklicna uporaba kemikalije pomeni vsako uporabo kemikalije pri opravljanju poslovne dejavnosti, vključno z dejavnostjo prometa s kemikalijami.

33.

Uredba REACH pomeni Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in Direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L št. 396 z dne 30. 12. 2006, str. 1).

Izrazi »snov«, »polimerna snov« in »zmes«, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot ga opredeljuje Uredba 1272/2008/ES.

V zakonu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Zakon o kemikalijah (ZKEM)