2. člen
(izrazi)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
izdelek, ki rabi energijo, je izdelek, katerega pravilno delovanje je, potem ko je dan v promet ali uporabo, odvisno od dovajanja energije (električne energije, fosilnih goriv in obnovljivih virov energije), ali izdelek za proizvodnjo, prenos in merjenje take energije, vključno z deli, ki so odvisni od dovajanja energije in so namenjeni vgradnji v izdelek, ki rabi energijo, za katere velja ta uredba, ki so dani v promet ali uporabo kot samostojni deli in za katere je mogoče neodvisno oceniti njihovo okoljsko učinkovitost;
2.
sestavni deli in sklopi so deli, ki so namenjeni vgradnji v izdelek, ki rabi energijo, in niso dani v promet ali uporabo kot samostojni deli ali pa njihove okoljske učinkovitosti ni mogoče oceniti neodvisno;
3.
izvedbeni ukrepi so ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, ki določajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo opredeljenih izdelkov, ki rabijo energijo, ali za njihove okoljske vidike;
4.
dati v promet pomeni prvič ponuditi izdelek, ki rabi energijo, na trgu Skupnosti zaradi distribucije ali uporabe v Skupnosti za plačilo ali brezplačno ne glede na prodajno tehniko;
5.
dati v uporabo pomeni, da končni uporabnik v Skupnosti prvič uporabi izdelek, ki rabi energijo, za predviden namen;
6.
proizvajalec je fizična ali pravna oseba, ki proizvaja izdelek, ki rabi energijo, za katerega velja ta uredba, in je odgovorna za njegovo skladnost s to uredbo glede dajanja v promet ali uporabo pod proizvajalčevim lastnim imenom ali blagovno znamko ali za lastno uporabo proizvajalca. Če proizvajalca ali uvoznika ni mogoče določiti, je proizvajalec fizična ali pravna oseba, ki daje v promet ali uporabo izdelek, ki rabi energijo, za katerega velja ta uredba;
7.
pooblaščeni zastopnik je fizična ali pravna oseba s sedežem v Skupnosti, ki je pridobila pisno pooblastilo proizvajalca;
8.
uvoznik je fizična ali pravna oseba s sedežem v Skupnosti, ki pri svojem poslovanju v Skupnosti daje v promet izdelke iz tretje države;
9.
materiali so vsi materiali, ki se uporabijo v življenjskem ciklusu izdelka, ki rabi energijo;
10.
zasnova izdelka pomeni vrsto postopkov, ki pretvarjajo pravne, tehnične, varnostne, funkcionalne, tržne ali druge zahteve, ki jih mora izdelek, ki rabi energijo, izpolnjevati, v tehnične lastnosti izdelka, ki rabi energijo;
11.
okoljski vidik je sestavni del ali funkcija izdelka, ki rabi energijo, ki lahko v njegovem življenjskem ciklusu vpliva na okolje;
12.
vpliv na okolje je sprememba okolja, ki jo v celoti ali delno povzroči izdelek, ki rabi energijo, v svojem življenjskem ciklusu;
13.
življenjski ciklus so zaporedna in med seboj povezana obdobja izdelka, ki rabi energijo, od uporabe surovin do dokončne odstranitve;
14.
ponovna uporaba je postopek, v katerem se izdelek, ki rabi energijo, ali njegovi deli po koncu prve uporabe ponovno uporabijo za isti namen, za katerega so bili izdelani, vključno z nadaljnjo uporabo izdelka, ki rabi energijo, ki se vrača na zbiralno mesto, k distributerju, izvajalcu recikliranja ali proizvajalcu, pa tudi z uporabo obnovljenega izdelka, ki rabi energijo;
15.
recikliranje je ponovna obdelava odpadnih materialov v proizvodnem procesu za prvotni namen ali v druge namene, vendar ne za energetsko predelavo;
16.
energetska predelava je uporaba gorljivih odpadkov za proizvodnjo energije z neposrednim sežigom skupaj z drugimi odpadki ali brez njih, vendar z uporabo toplote;
17.
ekološki profil je opis vnosov in iznosov (npr. materialov, izpustov in odpadkov) v skladu z izvedbenim ukrepom, ki velja za izdelek, ki rabi energijo, v njegovem življenjskem ciklusu, pomembnih z vidika njegovega vpliva na okolje in izraženih v merljivih fizikalnih količinah;
18.
okoljska učinkovitost izdelka, ki rabi energijo, so rezultati proizvajalčevega upravljanja okoljskih vidikov izdelka, ki rabi energijo, razvidni iz njegove tehnične dokumentacije;
19.
izboljšanje okoljske učinkovitosti je postopek izboljšanja okoljske učinkovitosti izdelka, ki rabi energijo, skozi več generacij, čeprav ne nujno pri vseh okoljskih vidikih izdelka hkrati;
20.
okoljsko primerna zasnova je sistematično vključevanje okoljskih vidikov v zasnovo izdelka z namenom izboljšanja okoljske učinkovitosti izdelka, ki rabi energijo, v njegovem življenjskem ciklusu;
21.
zahteva po okoljsko primerni zasnovi je zahteva v zvezi z izdelkom, ki rabi energijo, ali zasnovo izdelka, ki rabi energijo, namenjena izboljšanju njegove okoljske učinkovitosti, ali zahteva po zagotavljanju podatkov o okoljskih vidikih izdelka, ki rabi energijo;
22.
splošna zahteva po okoljsko primerni zasnovi je zahteva po okoljsko primerni zasnovi, ki temelji na ekološkem profilu kot celoti in nima določenih mejnih vrednosti za posamezne okoljske vidike;
23.
posebna zahteva po okoljsko primerni zasnovi je količinsko določena in merljiva zahteva po okoljsko primerni zasnovi, povezana z določenim okoljskim vidikom izdelka, ki rabi energijo (npr. porabo energije med delovanjem, preračunano na dano zmogljivost);
24.
harmonizirani standard je tehnična specifikacija, ki jo je s pooblastilom Evropske komisije sprejel priznani organ za standardizacijo v skladu s postopki, določenimi v predpisih, ki urejajo tehnične zahteve.
(2)
Izrazi s področja ravnanja z odpadki, ki niso opredeljeni s to uredbo, imajo enak pomen, kakor ga določajo predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.