2. člen
(področja države, na katerih se lahko uveljavlja davčna regijska olajšava)
(1)
Za področja države, na katerih se lahko uveljavlja davčna regijska olajšava, se štejejo statistične regije, za katere je izpolnjen pogoj glede višine bruto domačega proizvoda na prebivalca glede na povprečje države, ki je določen z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonom o dohodnini.
(2)
Statistične regije, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države do 15 odstotkov, so: Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Gorenjska in Goriška. V njih velja davčna regijska olajšava v višini 10 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj.
(3)
Statistične regije, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15 odstotkov, so: Pomurska, Podravska, Koroška, Zasavska, Spodnjeposavska in Notranjsko-kraška. V njih velja davčna regijska olajšava v višini 20 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj.
(4)
Ta uredba se ne uporablja za pomoč dejavnostim železniškega in cestnega prevoza ter za podjetja v težavah, kot jih opredeljujejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2).