2. člen
Davki, za katere se uporablja konvencija
1. Ta konvencija se uporablja za davke na dohodek in premoženje, ki jih nalaga država pogodbenica, njene politične enote ali njene lokalne oblasti, ne glede na to, kako se pobirajo.
2. Za davke na dohodek in premoženje se štejejo vsi davki, ki se plačujejo na celotni dohodek, na celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključujoč davke na dobiček od odsvojitve premičnin ali nepremičnin, davke na celotne zneske mezd in plač, ki jih plačujejo podjetja, kot tudi davke na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja sporazum, so:
a)
v Sloveniji:
(i) davek na dobiček pravnih oseb;
(ii) davek na dohodek posameznikov, vključujoč mezde in plače, dohodek od kmetijskih dejavnosti, dohodek iz poslovanja, kapitalske dobičke in dohodek iz nepremičnin in premičnin;
(iii) davek na premoženje;
(v nadaljevanju: “slovenski davek”);
b)
v Švici:
zvezni, kantonski in občinski davki
(i)
na dohodek (celoten dohodek, zaslužek, dohodek iz premoženja, industrijski in poslovni dobiček, kapitalski dobički ter druge oblike dohodka); in
(ii)
na premoženje (celotno premoženje, premoženje iz premičnin in nepremičnin, poslovno premoženje, plačano premoženje in rezerve, ter druge oblike premoženja)
(v nadaljevanju: “švicarski davek”).
4. Ta konvencija se bo uporabljala tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne dajatve, ki bodo uvedene po datumu podpisa konvencije, dodatno k že obstoječim dajatvam ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic morajo drug drugega obvestiti o vseh bistvenih spremembah, ki so bile izvršene v njihovih ustreznih davčnih zakonih.
5. Ta konvencija se ne bo uporabljala za davke, zadržane na izvoru za loterijske dobitke.