3. člen
(veljavnost in unovčitev bančne garancije)
(1)
Z izdajo bančne garancije se banka kot garant zaveže, da bo poravnala zahtevani znesek obračunanih stroškov in morebitni zahtevek za povračilo škode nastalih zaradi izvajanja ukrepov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine, in sicer do najvišjega zneska, navedenega v bančni garanciji, ki ga oseba, ki je položila bančno garancijo, do njegove zapadlosti ni plačala oziroma znesek iz naslova položene varščine.
(2)
Rok veljavnosti bančne garancije, s katerim se zavaruje plačilo zneska, navedenega v bančni garanciji, ne more biti krajši od enega leta, in se lahko podaljša največ za 45 dni.
(3)
Če rok veljavnosti bančne garancije poteče pred pravnomočno sodbo oziroma dokončno odločitvijo o odvzemu blaga, mora oseba, ki je položila bančno garancijo, do poteka roka veljavnosti prejšnje bančne garancije položiti novo bančno garancijo. Nova bančna garancija mora vsebovati klavzulo, da se iz nje lahko poplačajo tudi zneski, ki so bili zavarovani s prejšnjo bančno garancijo.
(4)
Bančno garancijo je mogoče do poteka roka veljavnosti tudi podaljšati, vendar mora podaljšana garancija vsebovati klavzulo, da se iz nje lahko poplačajo tudi zneski, ki so bili zavarovani z osnovno bančno garancijo.