1. Kadar oseba meni, da so ali bodo dejanja ene ali obeh držav pogodbenic imela kot posledico zanjo obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na sredstva, ki mu jih omogoča domača zakonodaja teh dveh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, če se njegov primer nanaša na prvi odstavek 24. člena, pa tisti državi pogodbenici, katere državljan je. Zadeva mora biti vložena v treh letih od prve prijave dejanja, ki je imelo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije.
2.
Pristojni organ si mora, če se mu zdi pritožba upravičena in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, prizadevati razrešiti primer v skupnem dogovoru s pristojnim organom druge države pogodbenice, z namenom, da bi se izognil obdavčenju, ki ni v skladu z določbami te konvencije.
3.
Pristojni organi držav pogodbenic si prizadevajo s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki izvirajo iz razlage ali uporabe te konvencije.
4.
Pristojni organi držav pogodbenic se sporazumejo o administrativnih ukrepih, ki so potrebni za izvajanje določb te konvencije, zlasti o predložitvi dokazov , ki jih morajo priskrbeti rezidenti ene ali druge države pogodbenice, da bi lahko v drugi državi izkoristili oprostitve ali zmanjšanja davkov, ki jih omogoča konvencija.
5.
Pristojni organi držav pogodbenic neposredno komunicirajo drug z drugim o uporabi te konvencije.