Ta vsebina je neaktualna
36. člen
(davčna osnova pri uvozu blaga)
(1)
V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDDV se vrednost blaga določa v skladu s 15. do 26. členom in drugimi posebnimi določbami carinskega zakona za ugotavljanje carinske vrednosti blaga.
(2)
V skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena ZDDV se v davčno osnovo pri uvozu blaga vštevajo tisti posredni stroški, ki jih uvozniku neposredno zaračunavajo davčni zavezanci s sedežem na davčnem območju, katerih vrednost je v trenutku sprejema carinske deklaracije določena in dokazljiva na podlagi razpoložljivih listin.
(3)
Če je bilo carinsko blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(4)
Če je bilo blago v času carinskega skladiščenja predmet običajnih postopkov in ravnanj v skladu s 83. členom carinskega zakona in se na zahtevo carinskega deklaranta uporabi drugi odstavek 85. člena carinskega zakona, se takšna vrednost blaga upošteva tudi kot vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(5)
Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga plačila carine, pa za pridobljene proizvode nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove po prvem odstavku 22. člena ZDDV za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v pridobljeni proizvod, upošteva ista metoda določitve deleža uvoženega blaga v pridobljenem proizvodu, kot je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.
(6)
Če je carinsko blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti carinski coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga medtem, ko je blago v prosti carinski coni pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(7)
Če je bilo blago v času, ko se je nahajalo v prosti carinski coni, predmet običajnih postopkov in ravnanj iz prvega odstavka 83. člena carinskega zakona in se na zahtevo carinskega deklaranta uporabi drugi odstavek 140. člena carinskega zakona, se takšna vrednost blaga upošteva tudi kot vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(8)
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena ZDDV se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi, oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.