3. člen
(mejne vrednosti emisije snovi)
(1)
Mejna koncentracija celotnega prahu za izpuste naprave za proizvodnjo keramike in opečnih izdelkov je 20 mg/m3. Za emisijo prahu iz razpršilnega stolpa je mejna koncentracija celotnega prahu 30 mg/m3 pri uporabi vrečastih filtrov in 50 mg/m3 pri uporabi ciklonov in mokrega izločevalnika prahu, če se odpadna voda, ki pri tem nastane, ponovno uporabi.
(2)
Če masni pretok svinca in njegovih spojin, izraženih kot Pb, iz izpusta iz žgalnega dela opekarske ali keramične peči presega 2,5 g/h, je mejna koncentracija svinca in njegovih spojin, izraženih kot Pb, za posamezen izpust 0,5 mg/m3, sicer pa je mejna koncentracija svinca in njegovih spojin, izraženih kot Pb, enaka 3 mg/m3.
(3)
Mejne koncentracije za snovi v odpadnih plinih za vsak izpust iz žgalnega dela opekarske ali keramične peči so:
1.
500 mg/m3 za žveplove diokside, izražene kot SO(2);
2.
500 mg/m3 za dušikove okside, izražene kot NO(2);
3.
5 mg/m3 za fluor in njegove hlapne spojine, izražene kot HF, za peči, ki obratujejo šaržno pa je mejni masni pretok enak 30 g/h in mejna koncentracija 10 mg/m3;
4.
30 mg/m3 za klor in hlapne kloride, izražene kot HCl;
5.
20 mg/m3 za celotne organske snovi, izražene kot celotni organski ogljik;
6.
3 mg/m3 za benzen.
(4)
Mejne koncentracije snovi iz I. in II. nevarnostne skupine organskih snovi, določene s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja, se za opekarske in keramične peči ne uporabljajo.
(5)
Koncentracije snovi v odpadnih plinih iz prvega do četrtega odstavka tega člena se določajo za vsak posamičen izpust iz naprave za proizvodnjo keramike in opečnih izdelkov.
(6)
Razpršeno emisijo snovi iz naprave za proizvodnjo keramike in opečnih izdelkov je treba pri vrednotenju emisije snovi oceniti in količine izpuščenih snovi prišteti emisiji snovi iz izpustov naprave za proizvodnjo keramike in opečnih izdelkov.
(7)
Izmerjene koncentracije snovi v odpadnih plinih se preračunajo na 17-odstotno vsebnost kisika v odpadnih plinih.