Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Pluska–Ponikve

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem brežin vkopov in nasipov ter preostalih prostih površin v obcestnem prostoru, še posebej priključka, spremljajočih objektov Dul in Grm, ter rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov in protihrupnih ter varovalnih ograj. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane to uredbo, se upoštevajo naslednji pogoji za arhitekturno in krajinsko oblikovanje:

odbojne ograje na avtocesti so kovinske izvedbe v skladu s slovenskimi standardi SIST EN 1317-1 in SIST EN 1317-2. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami in ob podporah nadvozov. Na kritičnih mestih se z vidika varnosti pred padanjem kamenja z brežin ob vozišču postavi montažna varnostna betonska ograja, ki se po utrditvi brežine odstrani. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitvim koreninskim sistemom. Varovalna žična ograja višine 2,20 m se odmakne od nožice ali vrha nasipa oziroma zunanjega roba jarka za 1,00 m do 2,00 m in na bermah vkopov poteka ob zunanjem robu berme ali pod vrhom vkopne brežine. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp na priključkih ter terenu;

nadvozi deviacij, mostovi, priključki, križišča in krožišča ter druga cestna oprema in protihrupni objekti se arhitekturno in krajinsko oblikujejo v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora. Portali predora se oblikujejo skladno z dosedanjimi rešitvami pri že zgrajenih objektih na dolenjski avtocesti, z zaokroženimi linijami in mehkimi prehodi vkopov v obstoječi teren ter zatravitami in zasaditvami gozdne zarasti. Viadukt Ponikve in zasaditve ob reki Temenici pri mlinu pri Gorenjih Ponikvah ne smejo ogrožati njegove funkcije in ambienta. Podporni stebri viaduktov čez Temenico ne smejo posegati v sam vodotok. Nadhod za pešce pri gradu Trebnje se izvede v čim tanjši, lahki konstrukciji in se naveže na obstoječo gozdno pot; v njegovem izteku se na bermi oblikuje manjša razgledna ploščad z osnovno urbano opremo;

protihrupne ograje se na pobočju Bukovja in na viaduktu Ponikve na odsekih, na katerih je trasa vidna iz Trebnjega, to je APO-6 od km 3,2 + 60 do km 3,3 + 80 in od km 3,5 + 40 do km 3,6 + 60, PO-8 od km 6,3 + 80 do km 6,5 + 80 in od km 6,8 + 80 do km 7,0 + 80, PO-9 od km 8,5 + 00 do km 8,6 + 60, APO-10 od km 8,9 + 00 do km 9,4 + 60 in APO-11 od km 8,9 + 20 do km 9,3 + 60, nad višino odbojne ograje izvedejo v transparentu in opremijo z nalepkami za odganjanje ptic. Oblikovanje in barva protihrupnih ograj se uskladita s predhodnimi odseki dolenjske avtoceste; uporabijo se peščene, bež in tople sive ali zelenosive barve. Zgornji robovi protihrupnih ograj se izvedejo zvezno, vzporedno z niveleto ceste.

Območje avtocestnega priključka se arhitekturno in krajinsko oblikuje tako, da se blažijo učinki tehničnih značilnosti posega in da objekti niso vidno moteči na bivalnem območju. Notranjost ramp na priključkih se reliefno oblikuje z zvezno speljavo brežin, pri čemer se uporabi nenosilni material za nasipanje depresij med nasipi. S saditvijo rastlin se območje priključka vizualno strukturira ob upoštevanju obstoječega krajinskega vzorca na stičnem območju.

Pri posegih v obcestni prostor in urejanju obcestnega prostora se upoštevajo naslednji pogoji za oblikovanje reliefa:

relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Kjer se vkopne brežine stikajo z oblikovano kulturno krajino, se vzdrževalne berme navežejo na obstoječe kulturne terase. Prestavljene lokalne poti delno potekajo po bermah, ki se zavarujejo pred padanjem materiala z brežine. Ohranjajo se naravni lom skale ter stabilne skalne samice in skalni žepi. Posebna pozornost se nameni oblikovanju terena pri izvedbi vkopov in nasipov na območju priključka in na pobočju Bukovja, kjer je treba zagotoviti čim naravnejši videz vkopnih in nasipnih brežin;

vkopi na desni (južni) strani vozišča med km 4,8 + 40 in km 5,0 + 60, med km 5,9 + 20 in km 6,3 + 00, med km 6,4 + 80 in km 6,7 + 40, med km 7,1 + 60 in km 7,6 + 40, med km 7,7 + 00 in km 7,8 + 40, med km 9,5 + 60 in km 9,9 + 20 ter vkopi na desni (severni) strani med km 7,2 + 00 in km 7,5 + 60 se oblikujejo tako, da se prva brežina izvede z naklonom 1: 1, vendar čim bolj sonaravno in neporavnano. Nad prvo bermo se uredi čim bolj naravno, zvezno oblikovana brežina z neporavnanim in spreminjajočim se naklonom, z ohranjenim naravnim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi. Če zaradi geoloških oziroma geomehanskih razmer ureditev zvezne brežine ne bo mogoča, se izvedejo berme, katerih potek ne sme biti geometrijsko pravilen in ne vzporeden z niveleto in tlorisnim potekom roba avtoceste, pač pa naj sledi zgornjemu robu vkopa; posamezne brežine med bermami naj bodo neporavnane in s spremenljivimi nagibi. Niveletni potek berm mora zagotavljati odvodnjo čistih meteornih voda z izpustom na okolni teren in ne v meteorno kanalizacijo avtoceste;

na območju navedenih vkopov se, kjer je to mogoče, prilagodi tudi niveleta avtoceste, javne poti pa se speljejo na načrtovane berme povsod tam, kjer s tem lahko zagotovimo ustrezen dostop do zemljišč, kar se podrobneje določi v projektni in izvedbeni dokumentaciji;

nasipi na levi (severni) strani med km 4,3 + 40 in km 4,4 + 60, med km 8,1 + 00 in km 8,2 + 00, ki so načrtovani zunaj gozdnih površin, se izvedejo z zaokrožitvijo nožice, tako da se brežina nasipa zvezno spelje v teren. Nasipi v bližini naselij (med km 4,6 + 80 do 4,8 + 00 in med km 6,9 + 20 do km 7,0 + 40) se izvedejo kot armirana brežina s strmejšimi nakloni. Nasipi med km 4,6 + 40 in km 4,8 + 20, med km 6,3 + 40 in 6,5 + 80, med km 8,4 + 20 in 8,6 + 20 se oblikujejo z vmesnimi bermami, ki ne smejo biti geometrijsko pravilne in vzporedne z niveleto ceste, če je s tem mogoče zagotoviti trdnost nasipa;

brežine ob portalih predora Leščevje se izvedejo tako, da se zvezno brez očitnih lomov navežejo na obstoječi teren;

brežine ob cestah na območju navezave H1 na Mirnsko dolino se z blagimi nakloni in zvezno speljejo v obstoječi teren, pri čemer se ne posega v petmetrski pas ob Temenici.

Pri odstranitvah obstoječe in zasaditvah nove vegetacije se upošteva naslednje: vegetacija se odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditve v prostor, oblikuje vozniku prijeten in pregleden obcestni prostor, razgledi ter zakrivanje vidno motečih posegov pogledom iz Trebnjega in drugih naselij ob trasi. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (gozdni sestoji in gozdni robovi, obvodna vegetacija, travinje). Brežine vkopov in nasipov se čim bolj zatravijo in zasadijo s skupinami lesnatih rastlin, ki se sadijo predvsem na območju oblikovanja gozdnih robov in ob armiranih nasipih. Na območjih, kjer trasa prečka gozdne površine, se vkopne brežine nad prvo bermo, brežine nasipov pa pod prvo bermo pogozdijo, poleg zasaditev pa tudi zasejejo z mešanico travnega semena in semena drevnine. Na območjih skalnih žepov in ponekod na novem gozdnem robu ter na brežinah se točkovno zasadijo manjše skupine drevnine kot inicialna zarast. Na območju priključka se obcestni prostor v pretežnem delu zatravi, nova zasaditev pa se prilagodi krajinskemu vzorci na obrobju posegov. Utrditve brežin vkopov in nasipov se izvajajo z gradbenimi elementi in biološkoinženirskimi ukrepi, kot so popleti, rastna pulpa, biotorkret in dodajanje semena drevnine v travno mešanico zaradi čim hitrejše ozelenitve brežin in pogozditve tistih, ki so na območju gozdov. Brežine ob portalih predora Leščevje se zasadijo z avtohtonimi vrstami kot gozdni rob na stiku z ohranjenim gozdom, pri čemer naj se tik ob portalu sadijo izključno grmovne vrste. Brežine reke Temenice se na območjih regulacije zasadijo s hidrofilno vegetacijo. Protihrupne ograje in protihrupni nasipi se na zunanji in notranji strani smiselno obsadijo z grmovno in drevesno vegetacijo. Vse zasaditve morajo biti v skladu z načrtom krajinske arhitekture in z ugotovitvami projektantskega nadzora, ki mora biti zagotovljen med gradnjo na celotnem odseku.

Pri urejanju vodotokov se regulacije, prestavitve in ureditve vodotokov izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije.

Pri rekultivaciji se vsi odseki deviacij obstoječih lokalnih cest in poti oblikujejo v skladu z obstoječim stanjem. Vsi odseki obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji).