5. člen
(Naravna zatočišča)
Deli gozda v območju pomembnih življenjskih prostorov redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst se kot naravna zatočišča teh organizmov načrtno prepuščajo naravnemu razvoju oziroma oblikujejo s prilagojenim gospodarjenjem.
Naravna zatočišča se oblikujejo tako, da se naravnemu razvoju načrtno prepuščajo skupine, gnezda, šopi in sestoji starejšega drevja zlasti v gozdnih predelih, kjer primanjkuje starejših razvojnih faz, kjer je izkoriščenost lesnih zalog na velikih površinah intenzivna, oziroma kjer je močno spremenjena sestava drevesnih vrst.
Zunaj sklenjenega gozda se kot naravna zatočišča izločijo logi, gozdni ostanki v celoti ali delno, skupine drevja in grmovja ter drugi biotopi.
Usmeritve za oblikovanje naravnih zatočišč so sestavni del načrtov za gospodarjenje z gozdovi.
Naravna zatočišča se prepuščajo naravnemu razvoju za obdobje 10 do 30 let ter se v soglasju z lastnikom gozda določijo v gozdnogojitvenem načrtu kot posebne načrtovalne ali negovalne enote.