6. člen
(Načrtno puščanje biomase)
V gozdu se načrtno pušča drevje z dupli, odmrlo in odmirajoče drevje ter drugo odmrlo biomaso tako, da ne more predstavljati nevarnosti za prenamnožitev glivnih, rastlinskih in živalskih vrst, ki lahko povzročajo njegovo destabilizacijo.
Skupna količina načrtno puščene biomase se za gozdnogospodarske razrede okvirno določi v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, natančneje pa se njen delež določi v gozdnogojitvenem načrtu.
Delež puščene biomase se izrazi v razmerju med količino odmrle ter odmirajoče biomase stoječega drevja in lesno zalogo določenega gozda in lahko v osnovni ureditveni enoti znaša od 0,5 do 3%. V starejših gozdovih v razvojni fazi drogovnjakov, debeljakov in raznodobnih sestojih z lesno zalogo do 200m3/ha, se načrtno pušča večji delež od navedenega. Z gozdnogojitvenim načrtom se lahko omeji iznos sečnih ostankov, drobnejših od 4 cm.
Pri izbiri dreves za možni posek se v soglasju z lastnikom gozda načrtno ne izberejo še živa, odmrla in odmirajoča drevesa z dupli, polomljena drevesa in drevesa naseljena z glivami, da se doseže njihova čimbolj enakomerna razporeditev v gozdu.
Odmrla in odmirajoča drevesa ter druga odmrla biomasa se ne smejo puščati ob vodotoku s hudourniškim značajem, hudourniški strugi, javni infrastrukturi in gozdni cesti v pasu, ki je ožji od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.