27. člen
(Paša v gozdu)
Z gozdnogojitvenim načrtom se lastniku gozda lahko dovoli paša živine v gozdu, v katerem poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij ne dosega 1. stopnje in je hkrati izpolnjen eden od naslednjih kriterijev:
-
nizkoproduktiven gozd, ki predstavlja celoto z obstoječo pašno površino;
-
zaraščujoča negozdna površina porasla z gozdnim drevjem in grmovjem, ki je v gozdonogospodarskem načrtu določena kot gozd in predstavlja funkcionalno nadaljevanje pašnikov ali se vklaplja v celoto pašnih planin;
-
gozd v razvojni fazi debeljaka, ki obdaja pašno površino in v njem ni predvideno izvajanje ukrepov za pomlajevanje za obdobje najmanj naslednjih 10 let.
Površina za pašo določenega gozda sme doseči največ trikratno površino obstoječe pašne površine, s katero oblikuje zaokroženo celoto, v območjih tradicionalnih pašnih površin v planinah pa petkratno površino pašne površine izven gozda.
Z gozdnogojitvenim načrtom se na 10 ha travnate površine izven gozda lahko izloči 0,5 ha gozda, ki ne izpolnjuje kriterijev iz prvega odstavka tega člena, kot funkcionalna površina pašnika, potrebna za naravno senco.