Odvetnik sme informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je informacija resnična in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti ter je v skladu z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica.
-
objavljanje podatkov o področju odvetnikove dejavnosti ali priznani specializaciji ter o naslovu in delovnem času odvetniške pisarne,
-
obveščanje javnosti o začetku in kraju poslovanja ali preselitvi odvetniške pisarne,
-
obveščanje javnosti o skupnem poklicnem delovanju družbenikov.
Odvetnik sme v javnosti izražati svoje mnenje o aktualnih družbenih dogodkih. Pri tem se mora izogibati izjavam, ki škodijo ali utegnejo škodovati ugledu odvetniškega poklica ali pravosodja, pri čemer je dopustno kritično in strokovno izražanje v skladu z etičnimi načeli.
-
navajanje finančnih podatkov o svojem prometu in uspešnosti,
-
vsako komercialno udeleževanje v medijih v nasprotju s prvim odstavkom 21.a člena tega zakona,
-
navajanje odvetnikovih referenc o številu dobljenih pravdnih in drugih zadev, številu strank in njihovi pomembnosti, sodelovanju v odmevnih zadevah, težavnosti rešenih zadev,
-
sklicevanje na svojo prejšnjo dejavnost, funkcije ali položaj,
-
sklicevanje na vplivne zveze in poznanstva,
-
dajanje neresničnih ali zavajajočih podatkov o svojem delu,
-
dajanje reklamnih daril zaradi pridobivanja strank,
-
sodelovanje s tretjimi osebami z namenom reklamiranja odvetnika ali odvetniške družbe.
Odvetnikova osebna publiciteta v kateri koli medijski obliki, na primer v tisku, radijskem ali televizijskem programu, elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, je dopustna le v obsegu izpolnitve zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Kadar na način iz tega člena izraža svoje mnenje in informira javnost o odvetniški dejavnosti druga oseba, ki dela pri odvetniku ali v odvetniški družbi, se zanjo smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.