Splošni kriteriji za odložitev pregona
Posebej primerne zadeve za odložen pregon so
-
ovadbe zoper mladoletnike, ki so prvič v postopku ali če je že v teku pripravljalni postopek, pa bi se zaradi nove ovadbe nesorazmerno podaljšal;
-
ovadbe za premoženjske delikte, kjer so oškodovanci pravne osebe: zlasti tatvine (v trgovinah, na bencinskih servisih), goljufije (na škodo telekomunikacijskih družb, zavarovalnic), ponarejanje listin (registrska tablica, avtobusne, železniške vozovnice, smučarske karte ipd.), poškodovanje tuje stvari (na škodo objektov v lasti države ali lokalne skupnosti), povzročitev splošne nevarnosti, zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (kadar so podane lažje kršitve), neplačevanje preživnine, kazniva dejanja zoper delovna razmerja in socialno varnost in kazniva dejanja, kjer oškodovanca ni ali je neznan;
-
ovadbe, v katerih je interes oškodovanca, da dobi čimprej povrnjeno škodo ali plačano preživnino, pomembnejši od potrebe po izvedbi kazenskega postopka in kaznovanju;
Pri odločitvi o odložitvi pregona državni tožilci upoštevajo časovno odmaknjenost storitve dejanja. Predhodno obravnavanje in prejšnje kaznovanje ni nujno ovira za odložitev pregona.
Za odložen pregon praviloma niso primerne ovadbe za kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila in zoper obrambno moč države.
Odložitev pregona za kazniva dejanja iz drugega. odstavka 162. člena ZKP je dopustna ob ugotavljanju splošnih kriterijev iz tega navodila ter posebnih okoliščin glede kaznivih dejanj:
-
omogočanje uživanja mamil po prvem odstavku 197. člena KZ, če gre za t.i. mehke droge v količini do treh jointov;
-
izsiljevanje po prvem in drugem odstavku 218. člena KZ, če gre za majhno premoženjsko korist;
-
poslovna goljufija po prvem odstavku 234.a člena KZ, če gre le za enega oškodovanca in premoženjsko škodo, ki jo je mogoče povrniti v postopku odloženega pregona;
-
izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice po prvem in drugem odstavku 253. člena KZ, če gre za majhno premoženjsko korist.
Pri "trgovinskih tatvinah" odložitev pregona praviloma ni primerna, če je vrednost vzete in vrnjene stvari do 5000 SIT. Ob upoštevanju subjektivnih okoliščin je v takih zadevah potrebno oceniti, ali ne gre za dejanje majhnega pomena.
Za odložitev pregona v teh zadevah morajo biti podane posebej utemeljene okoliščine.