4. člen
(posebna obdelava lesa in zahteve glede beljenega lesa)
(1)
Lesen pakirni material mora biti pred uporabo obdelan in označen, in sicer:
-
toplotno obdelan (npr. v toplotni komori) po postopku z mednarodno oznako HT, ki zagotavlja, da se je les segrel po svojem celotnem preseku, vključno s sredico lesa, na najmanj 56 °C za najmanj 30 minut,
-
toplotno dielektrično obdelan (npr. v mikrovalovni komori) po postopku z mednarodno oznako DH, ki zagotavlja, da se je les, katerega najmanjša dimenzija ne presega 20 cm, segrel po svojem celotnem preseku, vključno s površino lesa, na najmanj 60 oC za najmanj eno minuto, pri čemer se mora predpisana temperatura doseči v 30 minutah od začetka tretiranja, ali
-
zaplinjen s fumigantom, katerega uporaba je v Evropski uniji dovoljena ter katerega uporaba in oznaka sta določeni s standardom ISPM 15.
(2)
Za ustrezno toplotno obdelan se šteje tudi lesen pakirni material, sušen v komori po postopku z mednarodno oznako KD, impregniran s kemičnim stiskanjem po postopku z mednarodno oznako CPI ali kako drugače toplotno obdelan, če izpolnjuje zahteve HT toplotne obdelave iz prve alinee prejšnjega odstavka.
(3)
Za izdelavo lesenega pakirnega materiala se lahko uporabi le beljen les. Dopustni so majhni, med seboj ločeni koščki lubja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
da niso širši od 3 cm, ne glede na dolžino,
-
če so širši od 3 cm, površina posameznega koščka lubja ne sme presegati 50 cm2.
(4)
Pri zaplinjevanju je treba lubje odstraniti pred zaplinjevanjem, pri toplotni obdelavi pa se lahko lubje odstrani pred ali po obdelavi.
(5)
Za namene zagotavljanja pogojev toplotne obdelave iz prvih dveh alinej prvega odstavka tega člena je potrebno med obdelavo spremljati temperaturo lesa na točki, ki je najverjetneje najhladnejša in na kateri traja najdlje, da se doseže ciljna temperatura.
(6)
Načini obdelave iz tega člena se lahko uporabijo za že izdelan lesen pakirni material ali za posamezne kose lesa, ki se uporabijo za izdelavo lesenega pakirnega materiala.