Neprekinjeno zdravstveno varstvo se zagotavlja v obliki 24-urnega zagotavljanja specialistične bolnišnične dejavnosti za paciente, ki so v stacionarni bolnišnični obravnavi, ali 24-urne neprekinjene nujne medicinske pomoči ali 24-urne preskrbe prebivalstva z zdravili. Zagotavlja se v eni od naslednjih oblik dela ali njihovimi kombinacijami:
1.
polni delovni čas (eno ali več izmensko delo, neenakomerno razporejeni delovni čas, prerazporeditev rednega delovnega časa),
2.
dežurstvo (posebna oblika dela, ko je zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec prisoten na delovnem mestu),
3.
pripravljenost (posebna oblika dela, ko je zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec dosegljiv izven delovnega mesta, in sicer prek telefona ali drugih naprav za komuniciranje z namenom, da je zagotovljena možnost svetovanja in po potrebi prihod na delovno mesto),
4.
delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo),
5.
dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,
6.
delo na podlagi podjemne pogodbe iz 53.c člena tega zakona.
Izvajalec neprekinjenega zdravstvenega varstva je:
-
specialna bolnišnica, ki samostojno zagotavlja 24-urno specialistično bolnišnično dejavnost za paciente, ki so pri njej v stacionarni bolnišnični obravnavi,
-
splošna bolnišnica in univerzitetni klinični center, ki imata lastni urgentni center in poleg zdravstvene obravnave iz prejšnje alineje zagotavljata tudi 24-urno neprekinjeno nujno medicinsko pomoč,
-
javni zdravstveni zavod, ki zagotavlja 24-urno neprekinjeno nujno medicinsko pomoč na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Podrobnejšo organizacijo in financiranje neprekinjenega zdravstvenega varstva, merila za razmejitev posameznih oblik dela, s katerimi se neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotavlja, in njihovo evidentiranje, način uvajanja zdravstvenih delavcev v program neprekinjenega zdravstvenega varstva, evidentiranje opravljenih zdravstvenih in drugih storitev (analizo dnevne delovne obremenjenosti) in merila za povezovanje izvajalcev neprekinjenega zdravstvenega varstva po posameznih strokovnih področjih ali območjih določi minister, pristojen za zdravje.
Kadar je to nujno potrebno za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, velja posebna ureditev delovnega časa za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce iz 52., 52.a, 52.b in 52.c člena tega zakona tudi za zaposlene v podpornih službah pri izvajalcih neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki zagotavljajo 24-urno specialistično bolnišnično dejavnost.
24-urna preskrba prebivalstva z zdravili iz prvega odstavka tega člena se zagotavlja v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost.