2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1) Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka, ki se uvedejo v imenu pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2) Za davke od dohodka se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek ali na sestavine dohodka, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin ter davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja.
3) Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
i)
davek od dobička pravnih oseb;
ii)
davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički in dohodkom iz nepremičnin in premičnin (dohodnina)
(v
nadaljevanju “slovenski davek”);
b)
v Turčiji:
i)
davek od dohodka (Gelir Vergisi);
ii)
davek od dobička pravnih oseb (Kurumlar Vergisi);
iii)
dodatna dajatev na davek od dohodka in na davek od dobička pravnih oseb (Gelir Vergisi ve Kurumlar Vergisi üzerinden alinan fon payi)
(v nadaljevanju “turški davek”).
4) Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.