(1)
Naročnik izvede javno naročanje po enem izmed naslednjih postopkov:
2.
postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
4.
postopek s pogajanji brez predhodne objave,
5.
postopek s pogajanji po predhodni objavi,
6.
postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in
6.
postopek oddaje naročila male vrednosti.
(2)
Naročnik izvede javno naročanje:
a)
po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
-
pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 20.000 eurov in nižja od 134.000 eurov ter
-
pri naročanju gradenj enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 274.000 eurov;
po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka.
b)
po postopkih iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
-
pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 134.000 eurov in
-
pri naročanju gradenj enaka ali višja od 274.000 evrov.
po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
c)
če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
-
v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 130.000 eurov in
-
v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 274.000 evrov,
po postopkih iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.
(3)
Javno naročanje iz b) točke prejšnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. V posebnih razmerah, ki so izrecno določene v 27. členu tega zakona, lahko naročnik odda svoja javna naročila s pomočjo konkurenčnega dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 28. in 29. členu tega zakona, lahko uporabi postopek s pogajanji z ali brez objave obvestila o naročilu.
(4)
Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno z določbami tega zakona.
(5)
Določbe tega zakona, razen določb 105.a do 107. člena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40.000 eurov brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
(6)
Vlada lahko s predpisom podrobneje določi posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega naročanja.
(7)
Postopek javnega naročanja iz 1. do 6. točke prvega odstavka tega člena lahko vodi in v njem odloča le oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz javnega naročanja. Če sta od opravljanja izpita pretekli dve leti, lahko vodi in odloča v postopku javnega naročanja iz 1. do 6. točke prvega odstavka tega člena oseba, ki se je v zadnjih dveh letih od začetka postopka javnega naročanja udeležila vsaj enega usposabljanja ali izpopolnjevanja o nacionalni, evropski ali mednarodni zakonodaji, smernicah, priporočilih in dobrih praksah s področja javnega naročanja v obsegu osem pedagoških ur.
(8)
Vsebino in način izvajanja usposabljanj, izpopolnjevanj in strokovnih izpitov, način vzpostavitve in vodenja evidence o izvedenih usposabljanjih, izpopolnjevanjih in strokovnih izpitih ter način, nabor in rok sporočanja teh podatkov določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. Naloge na področju usposabljanja in izpopolnjevanja ter izvajanja strokovnega izpita iz javnega naročanja opravlja ministrstvo, pristojno za upravo. Na podlagi javnega pooblastila, ki se podeli na podlagi javnega natečaja izvedenega v skladu z zakonom, ki ureja državno upravo, lahko usposabljanja, izpopolnjevanja in strokovni izpit izvaja tudi druga oseba javnega ali zasebnega prava. Evidenco o opravljenih izpitih in udeležbi na usposabljanjih in izpopolnjevanjih vodi ministrstvo, pristojno za upravo.