55. člen
(vrednotenje dokumentarnega gradiva)
(1)
Arhivsko gradivo se iz dokumentarnega gradiva odbere na podlagi vrednotenja dokumentarnega gradiva.
(2)
Načela in merila za vrednotenje dokumentarnega gradiva so:
-
potrebe zgodovinopisja, drugih znanosti in kulture, pri čemer se upošteva najpogosteje uporabljeno arhivsko gradivo za te namene,
-
potrebe oseb za trajno pravno varnost,
-
pomembnost vsebine gradiva, ki se ugotavlja z neposredno analizo ali s predvidevanjem,
-
posebnost dogodkov in pojavov, za katere je treba ohraniti več gradiva ali gradivo v celoti,
-
posebnost kraja ali območja, na katero se nanaša gradivo oziroma na katerem je nastalo,
-
pomen javnopravne osebe, ki ustvarja gradivo,
-
pomen avtorja gradiva,
-
izvirnost dokumentov in njihovo podvajanje (dupliranje), tako da se v množici multipliciranega gradiva določi gradivo, ki najpopolneje izraža vsebino,
-
izvirnost podatkov in informacij ter njihovo podvajanje, tako da se zagotavlja optimalno možno ohranjanje izvirnih zapisanih podatkov in informacij o naravi, stvareh, krajih, dogodkih, pojavih in osebah,
-
reprezentativni izbor – zadovoljiva zastopanost množičnega enakovrednega gradiva na podlagi reprezentativnega izbora glede na vrsto gradiva, kronološki presek ali statistične metode,
-
ohranjenost in obseg nastalega gradiva,
-
notranje in zunanje značilnosti gradiva, kot so jezik, umetniška vrednost ali način zapisa.
(3)
Dokumentarno gradivo, za katero se šteje, da je zaradi svojega pomena praviloma vedno arhivsko gradivo, je določeno v prilogi 1 k tej uredbi in v Navodilu za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave (Uradni list RS, št. 81/05).
(4)
Javnopravna oseba odbira arhivsko gradivo v skladu z določbami zakona, te uredbe, v digitalni obliki tudi v skladu z enotnimi tehnološkimi zahtevami ter na podlagi pisnih strokovnih navodil pristojnega arhiva za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva in dodatnih pisnih strokovnih navodil predstavnikov pristojnega arhiva ob samem odbiranju.