9. člen
(drugi ukrepi v zvezi z mejnimi vrednostmi)
(1)
Če je na funkcionalno zaokroženem območju, ki ga ima v posesti isti upravljavec, več vrst naprav iz I. dela priloge 2a te uredbe, ki nimajo skupnega odvodnika, se ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz 3., 4. in 5. točke 4. člena te uredbe za vsako vrsto naprav posebej, izpolnjevanje zahtev v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije hlapnih organskih spojin iz 1. in 2. točke 4. člena te uredbe pa se ugotavlja za skupno emisijo hlapnih organskih spojin iz vseh teh naprav tako, da skupna emisija ne sme presegati emisije, ki bi nastala, če bi za vsako posamezno vrsto naprav bile izpolnjene zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije hlapnih organskih spojin, določenimi s to urebo.
(2)
Upravljavec mora najpozneje do konca leta 2012, če je naprava vpisana v evidenco naprav iz 26. člena te uredbe, oziroma v roku iz okoljevarstvenega dovoljenja, če mora v skladu s to uredbo pridobiti za obratovanje naprave okoljevarstveno dovoljenje, snovi iz 6. člena te uredbe nadomestiti z manj škodljivimi snovmi, če je to tehnično izvedljivo in se zaradi nadomestitve letni obratovalni stroški naprave ne povečajo za več kot trikrat.
(3)
Upravljavec mora poskrbeti za varnostne ukrepe, ki zagotavljajo čim nižje emisije hlapnih organskih spojin med zagonom in ustavitvijo naprave.
(4)
Če upravljavec sam ugotovi ali mu izvajalec občasnih ali trajnih meritev emisij hlapnih organskih spojin iz 19. člena te uredbe sporoči, da naprava ne izpolnjuje zahtev glede emisij iz 4. do 8. člena te uredbe, mora o tem nemudoma obvestiti inšpektorja, pristojnega za okolje.
(5)
Inšpektor, pristojen za okolje, mora prepovedati obratovanje naprave, če oceni, da lahko zaradi neizpolnjevanja zahtev glede emisij iz 4. do 8. člena te uredbe v zunanjem zraku v okolici naprave na območju, ki ga ima v posesti upravljavec, ali zunaj njega koncentracija onesnaževal v zunanjem zraku preseže predpisane ciljne vrednosti, v skladu s predpisi, ki urejajo koncentracijo onesnaževal v zunanjem zraku.