21. člen
(ekonomska utemeljenost ravnanja)
(1)
Ekonomska utemeljenost ravnanja pomeni jasen in realen prikaz pričakovanih pozitivnih ekonomskih posledic predvidenega ravnanja s stvarnim premoženjem.
(2)
V posamičnem programu mora biti ekonomska utemeljenost predvidenega ravnanja s stvarnim premoženjem natančno opredeljena. Priložena mora biti vsa dokumentacija, na katero se upravljavec sklicuje v obrazložitvi (npr. nacionalni program, program dela upravljavca, razvoj določenega področja …) in ki je potrebna za razumevanje nameravanega ravnanja s stvarnim premoženjem ali bi tako namero lahko še dodatno pojasnila, pri čemer se ekonomska utemeljenost pridobivanja stvarnega premoženja obrazloži predvsem v smislu zadovoljevanja operativnih delovnih potreb oziroma izboljševanja pogojev za delo in s tem doseganje večje učinkovitosti.