(1)
Glavna pravica in glavna dolžnost državnega tožilca je preganjanje storilcev kaznivih dejanj.
(2)
Glede kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, je državni tožilec pristojen:
1)
da ukrene, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj in izsleditvijo storilcev ter za usmerjanje predkazenskega postopka;
2)
da zahteva preiskavo;
3)
da vloži in zastopa obtožnico oziroma obtožni predlog pred pristojnim sodiščem;
4)
da vlaga pritožbe zoper nepravnomočne sodne odločbe in izredna pravna sredstva zoper pravnomočne sodne odločbe.
(3)
Državni tožilec opravlja tudi druga dejanja, ki so določena v tem zakonu.
(4)
Državni tožilec ima v kazenskem postopku kot stranka enake pravice kot obdolženec, razen tistih, ki jih ima kot državni organ.