(1)
Ovadba se poda pristojnemu državnemu tožilcu pisno ali ustno.
(2)
Če je ovadba ustna, je treba ovaditelja opozoriti na posledice krive ovadbe. O ustni ovadbi se napravi zapisnik, če je bila sporočena po telefonu, pa uradni zaznamek.
(3)
Če je ovadba podana sodišču, policiji ali nepristojnemu državnemu tožilcu, jo ta sprejme in takoj pošlje pristojnemu državnemu tožilcu.
(4)
Če gre v primeru iz prejšnjega odstavka za kaznivo dejanje, glede katerega ni predpisano obvezno obveščanje državnega tožilca pred podajo ovadbe, pošlje policija ovadbo državnemu tožilcu šele potem, ko zbere obvestila in opravi druge ukrepe, ki so potrebni za odločitev državnega tožilca, vendar najkasneje v 30 dneh od podaje ovadbe. Če v tem času ne more zbrati vseh potrebnih podatkov, pošlje državnemu tožilcu ovadbo z navedbo predvidenega roka za predložitev poročila v dopolnitev ovadbe. V primeru večkratnih kršitev roka za pošiljanje ovadbe oziroma poročil v dopolnitev ovadbe pristojno državno tožilstvo o tem obvesti Vrhovno državno tožilstvo ter generalnega direktorja policije, ki sprejme potrebne ukrepe.
(5)
Če oškodovanec na policiji poda ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, in ob tem izjavi, da ne želi kazenskega pregona, ga policija obvesti, da mu v tem primeru ne gredo pravice iz drugega in četrtega odstavka 60. člena tega zakona. Policija v sprejeti ovadbi zaznamuje podani poduk, ki ga podpiše tudi oškodovanec. Ovadbo takoj pošlje državnemu tožilcu, izvod pa izda tudi oškodovancu. Če državni tožilec zavrže ovadbo (prvi odstavek 161. člena), odločitev zabeleži na uradnem zaznamku in o zavrženju ne obvešča oškodovanca.
(6)
Državni tožilec mora po prejemu ovadbe ukrepati brez odlašanja in v 90 dneh od prejema ovadbe zoper znanega storilca ovadbo zavreči ali pa predlagati, odrediti ali izvesti aktivnost, ukrep oziroma preiskovalno dejanje, usmerjeno v pregon zoper osumljenca, zahtevati preiskavo ali vložiti obtožni akt. Če državni tožilec ne ravna v roku iz prejšnjega stavka, mora o razlogih pisno obvestiti vodjo državnega tožilstva, ki lahko rok podaljša ali sprejme potrebne ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo.
(7)
Državni tožilec osebo na njeno zahtevo seznani s tem, da je zoper njo vložena ovadba, o očitanem kaznivem dejanju in o fazi postopka pred državnim tožilstvom. Seznanitev ovadene osebe se lahko odloži, če je to v nasprotju z interesi uspešne izvedbe predkazenskega postopka ali če bi to lahko ogrozilo varnost oseb. Če državni tožilec ne ravna v skladu s prvim stavkom prejšnjega odstavka, lahko ovadena oseba predlaga vodji državnega tožilstva, da sprejme ustrezne ukrepe.