Četrti del zakona se nadomesti z novim četrtim delom in s členi od 280. do 298.i, ki se glasijo:
280. člen
(Služba izvršitelja)
(1)
Služba izvršitelja je javna služba, katere delovno področje in pooblastila ureja zakon.
(2)
Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po tem zakonu, kot samostojno zasebno dejavnost.
(3)
Izvršitelji so samozaposleni, v razmerju do svojih delavcev so zasebni delodajalci.
(4)
Pravice in dolžnosti izvršitelja ureja zakon.
(5)
Izvršitelj ima sedež v kraju, kjer je sedež okrajnega sodišča, za katero je imenovan.
281. člen
(Pogoji za imenovanje za izvršitelja)
(1)
Za izvršitelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je državljan Republike Slovenije;
2.
da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;
3.
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete;
4.
da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj;
5.
da je opravil izpit za izvršitelja po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje;
6.
da aktivno obvlada slovenski jezik;
7.
da je vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja kot javnega pooblastila;
8.
da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja.
(2)
Pogoj iz 6. točke prejšnjega odstavka se dokazuje s spričevali o končanem šolanju v Republiki Sloveniji, s potrdilom o aktivnem znanju slovenskega jezika ali na drug ustrezen način.
(3)
Šteje se, da ni vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja in kdor ravna tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal nalog izvršitelja.
(4)
Če je zoper osebo, ki je vložila prošnjo za imenovanje za izvršitelja v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki je lahko ovira za imenovanje za izvršitelja, se odločitev o imenovanju odloži do pravnomočnosti odločbe, izdane v kazenskem postopku.
(5)
Minimalne tehnične in druge pogoje, ki se nanašajo na opremo in prostore iz 8. točke prvega odstavka tega člena in njihovo ugotavljanje predpiše minister, pristojen za pravosodje.
282. člen
(Nezdružljivost opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja)
(1)
Z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ni združljivo opravljanje državne funkcije ali poslovodske in nadzorne funkcije v gospodarskih družbah ali organizacijah, pooblaščenih za izvajanje javnih pooblastil, plačane službe, pridobitne dejavnosti, detektivskega poklica, notariata in odvetništva.
(2)
Izvršitelju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje službe izvršitelja ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v izvršiteljevo opravljanje nalog po zakonu.
283. člen
(Imenovanje izvršitelja)
(1)
Izvršitelja imenuje minister, pristojen za pravosodje.
(2)
Minister, pristojen za pravosodje, imenuje izvršitelja, če ugotovi, da je to potrebno za redno opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja.
(3)
Razpis za imenovanje izvršiteljev objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4)
Pred razpisom za imenovanje izvršiteljev pridobi minister, pristojen za pravosodje, mnenje predsednika okrajnega sodišča o gibanju in stanju zadev izvršbe in zavarovanja na okrajnem sodišču, za katerega naj bi bil izvršitelj imenovan.
(5)
Razpisni rok ne sme biti krajši od petnajst dni. Prijavi na razpis morajo kandidati priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev za imenovanje za izvršitelja.
(6)
Izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje, opravi minister, pristojen za pravosodje, pri čemer upošteva predvsem delovne izkušnje, delovno dobo, oceno o vrednosti javnega zaupanja in povezanost bivanja izvršitelja s krajem, kjer je sedež okrajnega sodišča, za območje katerega bo imenovan, mnenje predsednika tega sodišča in mnenje zbornice izvršiteljev.
(7)
Zoper odločbo o imenovanju za izvršitelja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
(8)
Vložena tožba zadrži izvršitev odločbe o imenovanju izvršitelja. Tožba se rešuje prednostno in hitro.
284. člen
(Nastop službe izvršitelja)
(1)
Izvršitelj nastopi službo po pravnomočnosti odločbe o imenovanju za izvršitelja z dnem, ko pred ministrom, pristojnim za pravosodje, izreče in podpiše naslednjo prisego: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in službo izvršitelja opravljal vestno, pošteno in nepristransko."
(2)
Če izvršitelj ne priseže v roku oziroma na dan, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje, odločba o imenovanju preneha veljati, razen če minister, pristojen za pravosodje, na predlog izvršitelja iz opravičenih razlogov določi nov rok oziroma dan za prisego.
(3)
Nastop službe izvršitelja objavi minister, pristojen za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije.
285. člen
(Zavarovanje za odgovornost)
(1)
Pred prisego mora izvršitelj skleniti zavarovalno pogodbo za morebitno škodo, za katero je odgovoren po tem zakonu.
(2)
Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora izvršitelj skleniti zavarovalno pogodbo, določi minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom.
286. člen
(Identifikacijski znaki izvršitelja)
(1)
Izvršitelj pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:
-
izkaznico izvršitelja in priponko,
-
pečatom izvršitelja, ki vsebuje grb Republike Slovenije, oznako izvršitelj, osebno ime izvršitelja in kraj, kjer ima sedež,
-
oznako na poslovnih prostorih izvršitelja.
(2)
Preden priseže, izvršitelj pridobi identifikacijske znake iz prejšnjega odstavka in deponira pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, svoj podpis. Pravico uporabljati identifikacijske znake izvršitelj pridobi, ko nastopi službo izvršitelja.
(3)
Natančnejšo obliko in vsebino identifikacijskih znakov izvršitelja določi minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom.
287. člen
(Razrešitev izvršitelja)
(1)
Izvršitelj se razreši:
1.
če se ugotovi, da več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za izvršitelja;
2.
če da pisno izjavo ministru, pristojnemu za pravosodje, in zbornici izvršiteljev, da ne želi opravljati nalog izvršitelja;
3.
če sprejme državno funkcijo, poslovodsko ali nadzorstveno funkcijo v gospodarski družbi ali javnem zavodu, plačano službo ali začne opravljati pridobitno dejavnost, detektivski poklic ali postane notar ali odvetnik;
4.
če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja;
5.
ko dopolni starost 70 let;
6.
če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen;
7.
če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja službe izvršitelja;
8.
če opravlja posle, ki po svoji naravi niso združljivi z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ter ugledom in neoporečnostjo službe izvršitelja;
9.
če ne dosega meril za ugotavljanje učinkovitosti dela izvršitelja ali če iz ocene dela izvršitelja izhaja, da ne opravlja vestno službe izvršitelja;
10.
če ne opravi rednega preizkusa znanja po določbah tega zakona in podzakonskega akta.
(2)
Posamezni razrešitveni razlogi iz prejšnjega odstavka nastopijo:
-
razlog iz 1. točke z izvršljivostjo odločbe, s katero se ugotovi, da izvršitelj več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za izvršitelja;
-
razlog iz 2. točke trideseti dan od dneva, ko minister, pristojen za pravosodje, prejme pisno izjavo izvršitelja;
-
razlog iz 3. točke z dnem, ko izvršitelj nastopi funkcijo, plačano službo ali začne opravljati pridobitno dejavnost, detektivski poklic ali začne opravljati odvetniško dejavnost ali je imenovan za notarja;
-
razlog iz 4. točke s pravnomočnostjo odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu;
-
razloga iz 6. in 7. točke s pravnomočnostjo sodbe;
-
razlogi iz 8., 9. in 10. točke s pravnomočnostjo odločbe ministra, pristojnega za pravosodje, o ugotovitvi razrešitvenega razloga.
(3)
O nastopu razrešitvenega razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena obvesti zbornica izvršiteljev ministrstvo, pristojno za pravosodje, takoj, ko zanj izve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 4., 6. in 7. točke pa ga obvesti sodišče oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala.
(4)
Odločbo o razrešitvi izvršitelja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
287.a člen
(Izobraževanje izvršiteljev)
Izvršitelji so se dolžni redno strokovno izobraževati in vsako četrto leto po imenovanju opraviti preizkus znanja izvršitelja po programu, pod pogoji in na način, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje.
288. člen
(Opravljanje službe izvršitelja)
(1)
Pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja mora izvršitelj delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
(2)
Izvršitelj ne sme opravljati dejanj izvršbe in zavarovanja v zadevah, iz katerih neposredno ali posredno izhajajo pravice in obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu do četrtega kolena ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali pooblastitelj stranke ali udeleženca, ali za pravne osebe, pri katerih je član, ustanovitelj ali družbenik, ali član njenih organov, ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(3)
Izločitveni razlog je podan tudi v primeru, če okoliščine iz prejšnjega odstavka obstajajo v razmerju do izvršiteljevega namestnika ali pomočnika.
(4)
Če je določen za izvršitelja v zadevi iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, mora takoj predlagati svojo izločitev. O izločitvi odloča sodišče po določbah 44.a člena tega zakona.
(5)
Izvršiteljevo dejanje, opravljeno v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov.
(6)
Za prodajo premičnih stvari lahko izvršitelj na svoje stroške in odgovornost pooblasti komisionarja.
(7)
Izvršitelj mora po opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe in zavarovanja sodišču in upniku posredovati pisno poročilo o svojem delu.
(8)
Oglaševanje izvršiteljske dejavnosti je prepovedano.
289. člen
(Odgovornost za škodo)
Izvršitelj je odgovoren za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja ali opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah sodišča.
290. člen
(Dodeljevanje zadev izvršiteljem)
(1)
Za izvršitelja določi sodišče tistega, ki ima sedež v kraju, kjer je sedež sodišča.
(2)
Sodišče lahko določi za izvršitelja tudi tistega, ki ima sedež na območju drugega okrajnega sodišča, če to terjajo razlogi ekonomičnosti in učinkovitosti izvršbe ali zavarovanja, ali če je izvršitelj izločen, ali če se določi drug izvršitelj, ali če je upnik predlagal določitev izvršitelja, ki nima sedeža v kraju, kjer je sedež sodišča.
(3)
Če je za območje okrajnega sodišča imenovanih več izvršiteljev, se jim zadeve, z izjemo tistih, v katerih so imenovani na predlog upnika, dodeljujejo po vrsti, in sicer po pravilih, ki veljajo za dodeljevanje zadev sodnikom, z vpisom v evidenco dodeljevanja zadev izvršiteljem.
(4)
Sodišče lahko namesto določenega izvršitelja na njegov predlog iz opravičenih razlogov določi drugega izvršitelja.
(5)
Nadzor nad dodeljevanjem zadev izvršiteljem opravljata predsednik okrajnega sodišča in ministrstvo, pristojno za pravosodje, s pregledom evidence dodeljevanja zadev izvršiteljem.
291. člen
(Vrstni red oprave dejanj izvršbe in zavarovanja in evidenca)
(1)
Izvršitelj mora opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja v vrstnem redu, kot je prejel sklepe o določitvi za izvršitelja.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvršitelj opravo dejanja izvršbe in zavarovanja združi v zadevah zoper istega dolžnika.
(3)
O izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev, je izvršitelj dolžan voditi evidenco.
(4)
Evidenca obsega naslednje podatke:
-
sodišče, ki vodi postopek izvršbe ali zavarovanja;
-
opravilno številko izvršilne zadeve oziroma zadeve zavarovanja;
-
podatke o upniku in dolžniku kot so navedeni v sodnem spisu;
-
datum sklepa o določitvi za izvršitelja in datum prejema tega sklepa;
-
izvršilno sredstvo in predmet izvršbe oziroma sredstvo in predmet zavarovanja;
-
znesek zahtevane in vplačane varščine in datum plačila;
-
dejanja izvršbe in zavarovanja, ki jih je opravil, datum in obseg oprave teh dejanj;
-
višino izterjanega denarnega zneska;
-
znesek dokončnega obračuna plačila za delo in povračila stroškov.
292. člen
(Plačilo za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja)
(1)
Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju zbornice izvršiteljev.
(2)
V primeru suspenza ali razrešitve je izvršitelj dolžan brez odlašanja zbornici izvršiteljev predložiti obračun vplačanih varščin, ki je podlaga za prenos poslovanja na prevzemnika.
293. člen
(Stroški izvršitelja)
Stroški izvršitelja so izvršilni stroški.
294. člen
(Namestnik izvršitelja)
(1)
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. do 7. točke prvega odstavka 281. člena tega zakona, je lahko imenovana za namestnika izvršitelja.
(2)
Izvršitelj ima lahko samo enega namestnika.
(3)
Namestnik izvršitelja sme namesto izvršitelja, pri katerem je zaposlen, opravljati vse posle izvršitelja. Vse listine, ki jih pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja izda, mora podpisati s svojim imenom in dostavkom "namestnik izvršitelja".
(4)
Dejanja namestnika izvršitelja, opravljena po prejšnjem odstavku, se štejejo za uradno poslovanje izvršitelja, pri katerem je namestnik izvršitelja zaposlen. Izvršitelj odgovarja za delo namestnika, za morebitno škodo pa odgovarjata solidarno.
(5)
Pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja namestnik pečat in žig izvršitelja, ki ga nadomešča, pri čemer ima enake pravice in obveznosti ter enaka pooblastila ter se ravna po enakih pravilih kot izvršitelj.
(6)
Pri opravi dejanj izvršbe mora imeti namestnik izkaznico in priponko s svojim imenom in dostavkom "namestnik izvršitelja", za katero veljajo enaka pravila kot za izkaznico in priponko izvršitelja, na kateri mora biti označeno ime in sedež izvršitelja, pri katerem je namestnik.
(7)
Za namestnika izvršitelja veljajo smiselno vse določbe tega zakona o nastopu službe, o opravljanju službe, o strokovnem izobraževanju, o disciplinski odgovornosti izvršitelja in disciplinskem postopku, o nezdružljivosti opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja, o nadzoru nad poslovanjem izvršitelja in o razrešitvi izvršitelja.
294.a člen
(Imenovanje namestnika izvršitelja)
(1)
Namestnika izvršitelja imenuje na predlog izvršitelja in po predhodnem mnenju zbornice izvršiteljev minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
(2)
Oseba, ki je imenovana za namestnika izvršitelja sme začeti opravljati to službo z dnem, ko pred ministrom, pristojnim za pravosodje, izreče in podpiše naslednjo prisego: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in bom službo namestnika izvršitelja opravljal vestno, pošteno in nepristransko."
294.b člen
(Pomočnik izvršitelja)
(1)
Za pomoč pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja lahko izvršitelj zaposli največ pet oseb, s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje pa največ deset oseb (v nadaljevanju: pomočnik izvršitelja).
(2)
Pomočnik mora imeti pri svojem delu potrdilo o vpisu v evidenco iz 295. člena tega zakona.
(3)
Pomočniki izvršitelja delujejo v imenu in za račun izvršitelja.
(4)
Izvršitelj je odgovoren za morebitno škodo, ki jo pri opravljanju posameznih dejanj povzročijo njegovi pomočniki.
294.c člen
(Nadomeščanje izvršitelja)
(1)
Ko je izvršitelj na dopustu ali če je iz zdravstvenih ali drugih razlogov dlje časa zadržan, ga nadomešča njegov namestnik.
(2)
Če izvršitelj nima namestnika, ga mora nadomeščati drug izvršitelj (začasni namestnik).
(3)
Začasnega namestnika z njegovim soglasjem določi izvršitelj in o tem obvesti ministrstvo, pristojno za pravosodje, zbornico izvršiteljev in okrajno sodišče, kjer ima sedež. Če izvršitelj ne določi začasnega namestnika pred začetkom odsotnosti ali če tega ne more storiti, in v primeru, če je izvršitelj suspendiran, ga določi predsednik zbornice izvršiteljev.
295. člen
(Evidenca izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev)
(1)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi evidenco izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev.
(2)
V evidenci iz prejšnjega odstavka se vodijo naslednji podatki:
-
osebno ime, rojstni datum, EMŠO, davčna številka in sedež izvršitelja ter osebno ime, rojstni datum, EMŠO in davčna številka njegovega namestnika;
-
datum imenovanja in datum nastopa službe izvršitelja oziroma namestnika ter datum razrešitve;
-
za območje katerega okrajnega sodišča je imenovan;
-
disciplinski ukrepi, ki so bili izrečeni izvršitelju oziroma namestniku;
-
število pomočnikov izvršitelja, njihovo osebno ime, rojstni datum in datum sklenitve in prenehanja pogodbe o zaposlitvi;
-
drugi podatki, za katere zakon oziroma na podlagi zakona izdan predpis določa, da se vodijo v evidenci izvršiteljev in namestnikov.
(3)
Izvršitelji so dolžni v osmih dneh sporočiti vsako spremembo podatkov, o katerih se vodi evidenca.
296. člen
(Zbornica izvršiteljev)
(1)
Izvršitelji z območja Republike Slovenije se obvezno združujejo v Zbornico izvršiteljev (v nadaljevanju: zbornica).
(2)
Sedež zbornice je v Ljubljani.
(3)
Zbornica je pravna oseba.
(4)
Najvišji organ zbornice je skupščina zbornice. Skupščina zbornice sprejema statut, pravila obnašanja izvršiteljev in druge splošne akte zbornice. S statutom se podrobneje določi organizacija organov zbornice in njihove pristojnosti.
(5)
K statutu daje soglasje Vlada Republike Slovenije, k drugim splošnim aktom zbornice pa minister, pristojen za pravosodje.
(6)
Nadzor nad delom zbornice opravlja minister, pristojen za pravosodje, s pregledom poslovanja zbornice, njenega izvršnega odbora, predsednika in pregledom spisov ter arhiva.
(7)
V okviru nadzora po določbah tega člena lahko minister, pristojen za pravosodje, odredi tudi vse druge ukrepe, za katere ima pooblastilo v zakonu, odredi odpravo pomanjkljivosti in določi rok za izvršitev ukrepov.
297. člen
(Nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja)
(1)
Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja in delom zbornice izvaja minister, pristojen za pravosodje, po uradni dolžnosti ali na predlog predsednika okrajnega, okrožnega ali višjega sodišča, predsednika zbornice, državnega tožilca, državnega pravobranilca in osebe, ki izkaže pravni interes.
(2)
V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za pravosodje:
-
odredi in po pooblaščenih delavcih ministrstva opravi pregled poslovanja izvršitelja ali začasnega namestnika s pregledom njegovih poslovnih listin, evidenc, spisov in stvari v hrambi;
-
zahteva od izvršitelja vse potrebne podatke o njegovem poslovanju in zaposlenih osebah;
-
pridobiva od pristojnih organov in organizacij podatke o poslovanju izvršitelja, od bank, hranilnic in pristojne davčne uprave pa podatke o njegovem finančnem poslovanju;
-
uvede disciplinski postopek zoper izvršitelja ali začasnega namestnika.
297.a člen
(Nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja v dodeljenih zadevah)
(1)
Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja v zvezi z zadevami, ki jih je sodišče s sklepom dodelilo izvršitelju, opravljata predsednik okrajnega in okrožnega sodišča, na območju katerega ima izvršitelj sedež.
(2)
Predsednik okrajnega in okrožnega sodišča opravljata nadzor po uradni dolžnosti ali na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.
(3)
V okviru pristojnosti iz prejšnjega odstavka lahko predsednik sodišča:
-
odredi pregled poslovanja izvršitelja ali začasnega namestnika v zadevah iz prvega odstavka tega člena;
-
predlaga ministru, pristojnemu za pravosodje, odreditev pregleda celotnega poslovanja izvršitelja ali začasnega namestnika;
-
predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja ali začasnega namestnika.
(4)
V okviru nadzora po določbah tega zakona lahko predsednik sodišča odredi odpravo pomanjkljivosti in določi rok za izvršitev ukrepov.
297.b člen
(Neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja)
(1)
Neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja oziroma začasnega namestnika opravlja zbornica.
(2)
Nadzor opravlja po uradni dolžnosti ali na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, ali predsednika okrajnega, okrožnega ali višjega sodišča, na območju katerega ima izvršitelj sedež, najmanj pa enkrat letno.
(3)
V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka sme zbornica pregledovati spise, vpisnike ali druge evidence pri izvršitelju, poslovanje s stvarmi v hrambi in poslovanje z varščinami in obračuni plačila za delo in stroškov izvršitelja ter mu naložiti, kar je treba, da poslovanje uskladi s predpisi.
(4)
O opravljenem nadzoru zbornica pošlje poročilo ministru, pristojnemu za pravosodje.
297.c člen
(Poročanje o poslovanju izvršitelja)
(1)
Izvršitelj mora enkrat letno poročati predsedniku okrajnega sodišča, na območju katerega ima sedež, ministru, pristojnemu za pravosodje in zbornici o svojem poslovanju za preteklo leto.
(2)
Navodila o načinu poročanja izda minister, pristojen za pravosodje.
297.č člen
(Učinkovitost in ocena dela izvršitelja)
(1)
Merila za ugotavljanje učinkovitosti dela izvršitelja izda minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju zbornice.
(2)
Na podlagi letnih poročil izvršiteljev, ugotovitev nadzora in izpolnjevanja meril iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, vsako četrto leto izdela oceno izvršiteljevega dela.
(3)
Ocena se vroči izvršitelju, predsedniku okrajnega, okrožnega in višjega sodišča, na območju katerega ima izvršitelj sedež in zbornici. Izvršitelj lahko predloži svoje pripombe in pojasnila k oceni.
298. člen
(Disciplinska odgovornost izvršiteljev)
(1)
Izvršitelj je disciplinsko odgovoren, če pri opravljanju službe izvršitelja krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov, ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled službe izvršitelja.
(2)
Disciplinske kršitve so hujše disciplinske kršitve in kršitve ugleda izvršiteljev.
(3)
Dejanja, ki pomenijo kršitev ugleda izvršiteljev, določa statut zbornice.
298.a člen
(Uvedba postopka)
(1)
Uvedbo disciplinskega postopka lahko predlaga zbornica, predsednik okrajnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča, predsednik višjega sodišča in stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja.
(2)
Minister, pristojen za pravosodje, uvede disciplinski postopek na predlog oseb iz prejšnjega odstavka ali po uradni dolžnosti.
298.b člen
(Disciplinski ukrepi)
(1)
V disciplinskem postopku zoper izvršitelja se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:
1.
pisni opomin;
2.
javni opomin;
3.
denarna kazen;
4.
odvzem pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja.
(2)
Denarna kazen se sme izreči v znesku, ki ni manjši od 1000 točk in ne večji od 10.000 točk po tarifi za plačilo dela izvršiteljev.
(3)
Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna kazen, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev od pravnomočnosti sklepa o izreku kazni.
(4)
Odvzem pravice opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja se sme izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja, zaradi katerih izvršitelj ni vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe oziroma zavarovanja.
(5)
Odvzem pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja se lahko izreče za dobo od enega do deset let ali trajno.
(6)
Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja, izrečenega za dobo do dveh let, se lahko odloži za dobo do treh let s pogojem, da izvršitelj v tej dobi ne stori nove disciplinske kršitve dolžnosti pri opravljanju dela izvršitelja.
(7)
Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljanja službe izvršitelja, lahko disciplinski organ izvršitelju izreče začasno prepoved opravljati službo izvršitelja (suspenz). Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka.
298.c člen
(Odmera sankcije)
(1)
Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino kazni, zlasti pa teža kršitve in njene posledice, povzročena škoda, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje izvršitelja in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi.
(2)
Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje izvršitelja.
298.č člen
(Hujše disciplinske kršitve)
Dejanja izvršitelja, ki pomenijo hujše disciplinske kršitve, so:
1.
če izvršitelj brez opravičenih razlogov odkloni opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja;
2.
če izvršitelj krši pravilo vrstnega reda izvršilnih zadev;
3.
če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe oziroma zavarovanja ne upošteva osebnega dostojanstva strank in udeležencev postopka;
4.
če se izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja nedostojno in neprimerno obnaša in ne ravna vestno, pošteno in skrbno po določbah zakona in po pravilih podzakonskih aktov ali če oglašuje svojo dejavnost;
5.
če izvršitelj z dolžnikovim premoženjem ne ravna v skladu z določili zakona in po pravilih podzakonskih aktov;
6.
če izvršitelj ne začne z opravo izvršilnih dejanj takoj oziroma najkasneje v tridesetih dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine, ali če takoj po opravljenih dejanjih izvršbe in zavarovanja ne sestavi poročila in obračuna;
7.
če izvršitelj zahteva višjo varščino, zaračuna višje plačilo za svoje delo ali večje stroške, kot mu dejansko pripadajo po tarifi;
8.
če izvršitelj neupravičeno zavlačuje opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja;
9.
če izvršitelj ne predlaga izločitve, ko so za to podani zakonski razlogi;
10.
če izvršitelj ne izpolnjuje obveznosti strokovnega izobraževanja;
11.
če izvršitelj v roku ne predloži podatkov za evidence, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, ali če ne vodi evidence zadev, ki jih prejme v izvršitev;
12.
če izvršitelj ne posreduje zahtevanih podatkov ali ne predloži zahtevanih listin ali ne predloži letnega poročila ali odkloni sodelovanje pri nadzoru opravljanja službe izvršitelja ali ne izvrši ukrepov, ki so bili pri nadzoru odrejeni po določbah tega zakona.
298.d člen
(Disciplinski postopek)
(1)
V disciplinskem postopku mora izvršitelj, zoper katerega teče postopek, imeti možnost, da se izjavi glede kršitev, zaradi katerih se postopek vodi.
(2)
V disciplinskem postopku na prvi stopnji odloča minister, pristojen za pravosodje.
(3)
Zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, lahko izvršitelj v roku 15 dni od njene vročitve vloži pritožbo, o kateri odloča disciplinska komisija pri zbornici.
(4)
Disciplinsko komisijo sestavljata dva sodnika višjega sodišča z območja, ki je pristojno za območje okrajnega sodišča, za katero je izvršitelj imenovan in predstavnik zbornice. Sodnika višjega sodišča, člana disciplinske komisije, se določita z letnim razporedom dela višjega sodišča, predstavnika zbornice pa izvoli skupščina zbornice za dobo dveh let. Predsednik disciplinske komisije je sodnik.
(5)
O pritožbi odloča disciplinska komisija brez ustne obravnave.
(6)
Podrobnejše določbe o izvedbi disciplinskega postopka predpiše minister, pristojen za pravosodje.
298.e člen
(Zastaranje)
(1)
Pregon disciplinskih kršitev zastara v enem letu od dneva kršitve.
(2)
Če je disciplinska kršitev obenem tudi kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
(3)
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v enem letu od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
(4)
Zastaranje pregona pretrga vsako dejanje v disciplinskem postopku zoper izvršitelja.
(5)
Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa pretrga vsako dejanje, s katerim se pretrga zastaranje po določbah kazenskega zakona.
(6)
Pregon kršitve in izvršitev ukrepa zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona kršitve oziroma za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.
298.f člen
(Smiselna uporaba zakona)
V postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti se o vprašanjih, ki niso urejena s tem zakonom in predpisom iz šestega odstavka 298.d člena tega zakona, smiselno uporabljajo določbe skrajšanega postopka iz zakona o kazenskem postopku, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca, napoved pritožbe, zahtevo za varstvo zakonitosti in izredno omilitev kazni.
Dvaintrideseto poglavje
Sodni izvršitelji
298.g člen
Za sodne izvršitelje ne veljajo določbe četrtega dela tega zakona. Zanje veljajo določbe predpisov, ki urejajo sodno osebje.
Triintrideseto poglavje
Kazenski določbi
298.h člen
(1)
Z denarno kaznijo najmanj 2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če opravlja storitve iz prvega odstavka 7. člena tega zakona.
(2)
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki opravlja storitve iz prvega odstavka 7. člena tega zakona v nasprotju z določbami četrtega dela tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvršitelj, ki oglaša svojo dejavnost (osmi odstavek 288. člena)."