5. člen
Dolgoročne obveznosti – matematične rezervacije
V poročilu, ki se nanaša na dolgoročna zavarovanja, za katera je potrebno oblikovati matematične rezervacije, morajo biti podane najmanj naslednje informacije:
1.
Datum, na katerega se aktuarsko preverjanje, ki je predmet poročila, nanaša.
2.
Tabela s podatki o stanju matematičnih rezervacij za posamezne kritne sklade.
3.
Opis vseh pravic in obveznosti za posamezne vrste zavarovalnih pogodb, vključno z višino premije in vsemi upravičenji, med katerimi lahko zavarovanec izbira, ki jih zavarovalnica sklepa oziroma jih je sklenila v preteklosti in iz katerih ima še vedno določene obveznosti.
4.
Ne glede na določilo v 3. točki tega odstavka mora pooblaščeni aktuar najmanj na vsakih pet let podati opis vseh pravic in obveznosti za posamezne vrste zavarovalnih pogodb, kot je določeno v prejšnji točki.
5.
V poročilih za vmesna leta je potrebno priložiti opis iz 3. točke tega odstavka za nove vrste zavarovalnih pogodb, ki jih je zavarovalnica začela sklepati med obračunskim letom, na katerega se poročilo nanaša. Za obstoječe vrste zavarovalnih pogodb zadostuje sklicevanje na aktuarsko poročilo, ki ta opis vsebuje.
6.
Splošna načela in sprejete metode vrednotenja, pri čemer je treba posebej upoštevati naslednje:
a)
osnove za ugotavljanje morebitnega neskladja med naravo in trajanjem naložb ter ovrednotenimi obveznostmi, vključno z upoštevanjem valutne usklajenosti;
b)
če je bila pri izračunu matematičnih rezervacij uporabljena neto metoda, ali v kolikšni meri je bila metoda spremenjena v skladu s 13. členom sklepa o zavarovalno-tehničnih rezervacijah;
c)
ali so nastale negativne rezervacije in ali je bilo storjeno vse potrebno, da so bile postavljene na vrednost nič, v skladu z določilom 18. člena sklepa o zavarovalno-tehničnih rezervacijah;
d)
ali so bile oblikovane rezervacije za bonuse in, če so bile, po kakšni stopnji ali stopnjah;
e)
v primeru pogodb, pri katerih zavarovanci prevzamejo naložbeno tveganje, osnove za oblikovanje rezervacij za zajamčeni donos;
f)
osnove rezervacij za ostala zajamčena upravičenja in vsa upravičenja, med katerimi zavarovanec lahko izbira, razen zajamčenega donosa;
g)
metode, po katerih so bili vnaprej vračunani morebitni stroški za pogodbe, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje.
7.
Uporabljene obrestne mere, tablice smrtnosti in tablice invalidnosti ter vse ostale tablice, ki se uporabljajo v premijskem izračunu dolgoročnih zavarovanj (npr. zdravstvenih zavarovanj) in privzeta obrestna mera, tablice smrtnosti in tablice invalidnosti ter ostale tablice, ki se uporabljajo v izračunu dolgoročnih zavarovanj za vrednotenje obveznosti po posameznih vrstah zavarovalnih pogodb. Če tablice, ki so uporabljene, niso javne, podatke o vseh stopnjah smrtnosti, invalidnosti in ostalih incidencah, ki so bile uporabljene.
8.
Za vse vrste zavarovalnih pogodb, razen pogodb, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje:
a)
del kosmatih premij, ki je namenjen za stroške in dobiček za posamezne vrste zavarovalnih pogodb;
b)
metoda, po kateri se oblikuje rezervacija za stroške, ko se premija preneha plačevati, ali ko v prihodnje ni več treba plačati nobene premije ali kadar metoda vrednotenja bodočih premij ne upošteva;
c)
če vrednotenje ni bilo narejeno po prospektivni metodi, podatke o preizkusih ustreznosti uporabljene metode;
d)
če pri vrednotenju pogodb upoštevane bodoče premije niso v skladu s prvim odstavkom 12. člena sklepa o zavarovalno-tehničnih rezervacijah, takšna dodatna pojasnila, kot so potrebna, da se prikaže, ali so matematične rezervacije, določene v skupnem znesku za vsak glavni tip zavarovalne pogodbe, večje od zneska, ki je izračunan v skladu z določbami 12. do 19. člena sklepa o zavarovalno-tehničnih rezervacijah za vsako vrsto zavarovalne pogodbe.
Če čiste matematične rezervacije, določene v skupnem znesku za vse vrste zavarovalnih pogodb iz točke 8. d) tega člena, predstavljajo manj kot 5 odstotkov skupnih čistih matematičnih rezervacij za vse zavarovalne pogodbe, zadostuje, da pooblaščeni aktuar izjavi, da matematične rezervacije za vsako posamezno vrsto zavarovalne pogodbe niso manjše od matematičnih rezervacij, izračunanih po neto metodi, ki jo mora pooblaščeni aktuar v poročilu posebej opisati.
9.
Za vse vrste zavarovalnih pogodb, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje:
a)
vse predpostavke pri vrednotenju obveznosti zavarovalnice;
b)
če za pokrivanje bodočih stroškov poslovanja zavarovalnice niso oblikovane eksplicitne rezervacije, podatke o uporabljeni osnovi pri preizkušanju zadostnosti rezervacij, ki je v skladu z določili 16. člena sklepa o zavarovalno-tehničnih rezervacijah.
10.
Delež matematičnih rezervacij, ki niso pokrite z naložbami v isti valuti, razen za pogodbe, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje.
11.
Za fakultativne pozavarovalne pogodbe:
a)
seštevek premij, ki jih je plačala zavarovalnica iz pozavarovalnih pogodb v obračunskem letu, na katerega se nanaša aktuarsko poročilo, razčlenjen po obračunskih obdobjih, kadar je to ustrezno, in skupni znesek zadržane premije pozavarovatelja na datum vrednotenja;
b)
znesek premij, ki jih je v obračunskem letu, na katerega se nanaša aktuarsko poročilo, zavarovalnica plačala pozavarovalnici, s katero je povezana in skupni znesek zadržanih premij pozavarovatelja na datum vrednotenja.
12.
Za vsako obvezno pogodbeno pozavarovanje, kjer je zavarovalnica cedent in na podlagi katere je na datum vrednotenja pozavarovanje v veljavi:
a)
spisek pozavarovalnic, s katerimi ima zavarovalnica sklenjene pozavarovalne pogodbe;
b)
ali sta zavarovalnica in pozavarovalnica povezani in, če sta povezani, kako sta povezani;
c)
navedbo vrste in obsega kritja po pogodbi o pozavarovanju;
d)
premije, ki jih je morala zavarovalnica plačati po pogodbi o pozavarovanju v obračunskem letu, na katerega se nanaša poročilo o vrednotenju;
e)
znesek zadržane premije pozavarovatelja na datum vrednotenja;
f)
obseg rezervacij za obveznosti zavarovalnice iz naslova povračila morebitnih stroškov v primeru prenehanja ali prekinitve pozavarovalne pogodbe;
g)
ali je pogodba o pozavarovanju zaprta za nove posle.
13.
Za zavarovalne pogodbe z udeležbo na dobičku:
a)
izkaz izida kritnega sklada, če je udeležba na dobičku pogodbeno odvisna od uspešnosti poslovanja kritnega sklada;
b)
uporabljena načela in metode pri razdelitvi dobička, povečanja ali zmanjšanja vrednosti sredstev, ki so bila pri izračunu upoštevana; stroški in morebitne davčne obremenitve kritnega sklada.
14.
Ali so načela, na podlagi katerih je določena razdelitev dobička med zavarovance in delničarje, navedena v statutu družbe ali v ostalih aktih na podlagi statuta, v zavarovalni pogodbi, ki jo sklene zavarovalnica, ali v oglasu zavarovalnice in, če so, opis načel in napotitev na dokument, v katerem so navedena.
15.
Podatki o bonusih za vsako posamezno vrsto zavarovalne pogodbe, vključno z osnovo za izračun ter pogoji in oblika, v kateri se bonus plača.
16.
Kadar so stopnje bonusov odvisne od leta sklenitve ali števila let veljavnosti zavarovalne pogodbe ali od starosti zavarovanca, vzorčne stopnje v presledkih 5 let od leta sklenitve ali trajanja zavarovanja ali na 10 let starosti, odvisno od primera. Kadar so stopnje bonusov odvisne od formule, mora biti namesto vzorčnih stopenj navedena formula.
17.
Kadar se za priznanje bonusov za posamezne vrste zavarovalnih pogodb upoštevajo pogoji glede števila let plačevanja premij preden se prizna bonus, podatke o teh pogojih za vsako posamezno vrsto zavarovalne pogodbe.
18.
Izjavo glede prakse v zvezi s plačili bonusov povezanih z zahtevki, ki bodo nastali v obdobju do naslednjega preverjanja, skupaj s stopnjami, po katerih se takšni bonusi določijo.
19.
Prikaz lastnih deležev zavarovalnice v tabelah maksimalnega kritja po zavarovalnih vrstah in izjavo, da so lastni deleži določeni v skladu z načeli, opredeljenimi v sklepu o metodologiji za izračun lastnih deležev.