Notar sme potrditi, da se prepis listine ujema z izvirnikom, če obvlada jezik, v katerem je listina spisana, razen če notar s preslikavo ali skeniranjem naredi fizično ali elektronsko kopijo listine. Notar potrdi, da se fizična kopija listine ujema z njenim elektronskim izvirnikom, če jo sam natisne iz izvirnika listine v elektronski obliki, na katerem je predhodno preveril veljavnost kvalificiranih elektronskih podpisov oziroma kvalificiranih elektronskih žigov s kvalificirano storitvijo potrjevanja njihove veljavnosti. Notar potrdi, da se skenogram ujema z njegovim fizičnim izvirnikom, če ga sam izdela iz izvirnika listine.
Prepis se mora ujemati z listino v vseh njenih pisnih podrobnostih, tudi v pravopisu, ločilih, okrajšavah besed in pisnih napakah. Če so posamezna mesta v listini spremenjena, dopolnjena, izbrisana ali prečrtana, je treba to v potrdilu o overitvi navesti. Prav tako je treba navesti, da je listina raztrgana, poškodovana ali sicer po zunanjem videzu sumljiva.
Notar potrdi prepis listine potem, ko ga primerja z izvirnikom in ko ugotovi, da se prepis natančno ujema z njim. Poleg te ugotovitve v potrdilu navede, da gre za prepis listine, ki ga je stranka označila za izvirnik, ali da gre za prepis overjenega prepisa listine; na kakšen način in s kakšnim sredstvom je listina spisana; s kakšnimi pečati ter koleki je opremljena; kje se po njegovi vednosti ali po strankinem zatrdilu nahaja izvirnik.
Če je na listini kakšna pripomba ali klavzula, se mora tudi ta vnesti v prepis.
Če se overja prepis dela listine ali izpisek iz listine, mora biti iz prepisa razvidno, kateri deli izvirnika so ostali neprepisani.
Overitve prepisov se ne vpisujejo v notarski vpisnik.