(1)
Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če delo delavca na delovnem mestu, ki ga zaseda, ni več potrebno zaradi reorganizacije delovnega procesa, ekonomskih razlogov, zmanjšanja obsega poslovanja, sprememb tehnologije, ukinitve organizacijske enote ali delovnega mesta, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, in podobnih razlogov.
(2)
Razlogi iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti resni in utemeljeni, sicer se šteje, da je odpoved podana nezakonito. Kot neutemeljeni razlogi odpovedi se poleg zakonsko določenih štejejo še naslednji:
-
če ima na delovnih mestih določene organizacijske enote, za katera se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot za delovno mesto, ki ga zaseda delavec, ki se mu odpoveduje pogodba o zaposlitvi, osebe, ki delajo preko študentskega servisa, preko delodajalca, ki zagotavlja delo drugim uporabnikom, ali če gre za upokojence;
-
če analiza delovnega časa v času odpovedi izkazuje stalni presežek ur delovne obveznosti na enakih ali podobnih delovnih mestih določene organizacijske enote;
-
razlogi, ki jih delodajalec ni navajal v pisnem obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
(3)
Razlogi iz prvega odstavka tega člena so utemeljeni, če onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ki se odpoveduje.