15. člen
(pridelovalna območja)
(1)
Glede na ekološke razmere (relief, podnebje, tla, agrobiološke dejavnike ter vede o vinski trti), glavne organoleptične lastnosti vin ter zgodovinsko tradicionalne vidike predelave grozdja in vina se vinogradniško območje Slovenije deli na pridelovalna območja: vinorodne dežele, vinorodne okoliše ter vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege.
(2)
Vinorodna dežela je širše geografsko območje, ki ima podobne podnebne in talne razmere, ki skupaj z agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične lastnosti vina, pridelanega na območju dežele. Vinorodne dežele so: Podravje, Posavje in Primorska.
(3)
Vinorodni okoliš je osnovno geografsko opredeljeno območje, ki ima podobne podnebne in talne razmere, podoben izbor sort in druge podobne agrobiološke dejavnike, ki omogočajo pridelavo grozdja in vina za okoliš značilnih, podobnih organoleptičnih lastnosti. Vinorodni okoliši so:
1.
v vinorodni deželi Podravje: Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, Mariborski vinorodni okoliš, Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš, Šmarsko-Virštajnski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Haloze, Prekmurski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice;
2.
v vinorodni deželi Posavje: Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Bela krajina, vinorodni okoliš Dolenjska;
3.
v vinorodni deželi Primorska: Koperski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Goriška Brda, vinorodni okoliš Kras, vinorodni okoliš Vipavska dolina.
(4)
Manjša pridelovalna območja od vinorodnega okoliša so vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege. To so geografsko opredeljeni deli vinorodnega okoliša s podobnimi podnebnimi, talnimi, višinskimi, sončnimi in drugimi okoljskimi razmerami ter z izborom sorte, ki omogočajo pridelavo grozdja in vina, ki se po kakovosti in organoleptičnih lastnostih razlikuje od grozdja in vina, pridelanega v drugih pridelovalnih območjih istega vinorodnega okoliša.