2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu vsake države pogodbenice ali njenih političnih ali upravnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki od povečanja premoženja.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja ta konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
1.
davek od dobička pravnih oseb;
2.
davek od dohodka posameznikov (dohodnina);
3.
davek od premoženja
(v nadaljevanju "slovenski davek");
b)
v Italiji:
1.
davek od osebnega dohodka (l'imposta sul reddito delle persone fisiche);
2.
davek od dohodka pravnih oseb (l'imposta sul reddito delle persone giuridiche);
3.
regionalni davek od proizvodnih dejavnosti (l'imposta regionale sulle attivitŕ produttive)
ne glede na to, ali se pobirajo pri viru dohodka ali ne
(v nadaljevanju "italijanski davek").
4. Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa te konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.