Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Ne glede na 29. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22 in 100/22 – ZNUZSZS; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) in tretji odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) se nadomestilo plače zavarovancem zaradi izolacije zaradi potrjene okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki jo odredi izbrani osebni zdravnik, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) povrne iz sredstev proračuna Republike Slovenije, za čas trajanja kužnosti, ki se potrjuje s hitrim antigenskim testom ali testom na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo. Kadar oseba, ki ima potrjeno okužbo z virusom SARS-CoV-2, ne uveljavlja pravice do nadomestila plače zaradi izolacije, se zgolj odredi izolacija kot ukrep iz prvega odstavka 18. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21, 178/21 – odl. US in 125/22).

Ukrep iz tega člena velja do 31. marca 2023.