V osnovo za dohodnino se vštevajo:
-
letni znesek plače, nadomestil plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, ter letni prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem (v nadaljnjem besedilu: plača), zmanjšani za plačane obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;
-
vsak posamezen prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev oziroma poslov na drugi podlagi, v višini, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov;
-
letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za posebne prispevke, uvedene z zakoni;
-
katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka, za posebne prispevke, uvedene z zakoni in za pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih;
-
dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;
-
dobiček, dosežen s prodajo kapitala;
-
letni znesek obresti na posojila, od katerih je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja;
-
dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku;
-
dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem, v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja;
-
dohodki iz premoženjskih pravic v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic.