(1)
Banka, ki ima neocenjene pozicije v listinjenju, lahko pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za te pozicije ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, vendar le pod pogojem, da je sestava skupine izpostavljenosti v listinjenju vseskozi znana.
(2)
Banka lahko uporabi tehtano povprečje uteži tveganja, katere bi za listinjene izpostavljenosti po sklepu o standardiziranem pristopu uporabila banka, ki je imetnik izpostavljenosti, pomnoženo z razmerjem koncentracije. Razmerje koncentracije je enako vsoti nominalnih zneskov vseh tranš, deljeni z vsoto nominalnih zneskov tranš, podrejenih ali enakovrednih tranši, v kateri je pozicija, vključno s to tranšo. Tako izračunana utež tveganja ne sme biti višja od 1250% ali nižja od katere koli uteži tveganja, ki se uporablja za ocenjeno nadrejeno tranšo. Če banka ne more določiti uteži tveganja za listinjene izpostavljenosti v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, mora uporabiti za pozicijo v listinjenju utež tveganja v višini 1250%.