(1)
Če izvorna banka prenese pomemben delež kreditnega tveganja v zvezi s listinjenimi izpostavljenostmi na tretje osebe v skladu s pogoji iz tega poglavja, lahko:
(2)
Če izvorna banka ne prenese pomembnega deleža kreditnega tveganja v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi na tretje osebe, ne sme izračunavati tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti skladno z določili oddelka 4.2. tega sklepa oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu z oddelkom 4.3. tega sklepa za nobeno pozicijo v zadevnem listinjenju, temveč jo mora obravnavati kot da ta ne bi bila listinjena.
(3)
Izvorna banka ocenjuje prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na podlagi interne metode, ki mora ustrezati posebnostim zadevnega listinjenja in izvorne banke.
(4)
Ne glede na ugotovitev izvorne banke na podlagi izračunov iz tretjega odstavka tega člena, da gre za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja, lahko Banka Slovenije odloči, da do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja v konkretnem primeru listinjenja ni prišlo.
(5)
Izvorna banka, ki izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s prvim odstavkom tega člena ali banka v vlogi sponzorja ne sme zagotavljati večje podpore investitorjem v smislu zmanjšanja potencialnih ali dejanskih izgub glede na pogodbeno določene.
(6)
Če izvorna banka ali banka v vlogi sponzorja deluje v nasprotju s petim odstavkom tega člena, mora izračunavati kapitalsko zahtevo za listinjene izpostavljenosti kot da te ne bi bile listinjene. Banka mora javno razkriti podporo investitorjem, ki presega pogodbeno določeno, in njen vpliv na kapital banke.